Analizo sicer vsako leto izvajata francosko IT podjetje Capgemini in kanadska Royal Bank of Canada Wealth Management.
Azijsko-pacifiška regija je Severno Ameriko leta 2011 presegla v številu milijonarjev. Imajo namreč 3,37 milijona ''veliko vrednih posameznikov'', kakor definirajo ljudi, ki imajo za investicije na voljo vsaj milijon ameriških dolarjev; brez vštetih osebnih lastnin, kot so domovanje, potrošniški material in predmeti zbirateljske vrednosti.
Sicer je Severna Amerika zaostala za Azijo za le 0,02 milijona – ima namreč 3,35 milijona bogatašev, poleg tega pa ima še vedno več likvidnega bogastva kot katerakoli druga regija - 11,4 bilijona. Azija je tu zaostala za 0,7 bilijona.
Sicer pa je raziskava ugotovila še, da je mednarodno bogastvo padlo po vseh regijah, razen na Bližnjem Vzhodu. Padec je posledica investicij milijonarjev v tvegane in manj likvidne vrste lastnine. Sicer pa je bil globalni upad bogastva za 1,7 odstotka opažen prvič od leta 2008, ko se je začela finančna kriza. Z 11 milijoni je svetovno število milijonarjev zraslo za le 0,8 odstotka.
Za polovico porasta v Azijsko-pacifiški regiji je odgovorna Kitajska, kjer je število superbogatašev naraslo za kar 5,2 odstotka, sedaj jih je tam kar 562 tisoč. Za ZDA, Japonsko in Nemčijo je tako Kitajska na četrtem mestu med posameznimi državami po številu milijonarjev.
Po drugi strani pa sta Hongkong in Indija najbolj prizadeti področji, saj sta zabeležila 17,4 in 18 odstotni padec. Singapur in Južna Koreja sta prav tako zabeležila manjše število milijonarjev.
Poročilo je kot razloge navedlo inflacijo, vedno manj izvoza zaradi vse manj povpraševanja iz Evrope in pa katastrofe, ko je bila lanskoletna japonska naravna katastrofa. Poročilo je dodalo še, da bo rast regije odvisna predvsem od tega, ali bo Kitajska sposobna sama sebi zagotoviti mehak pristanek in ali bo japonska ekonomija preživela gospodarske ovire, ki so nastale v lanskem letu.
