Konferenco, do katere prihaja 20. let po podobni v istem mestu, je odprl generalni sekretar ZN Ban Ki Moon skupaj z gostiteljico brazilsko predsednico Dilmo Rousseff. Organizatorji na plenarnem delu konference pričakujejo 191 govornikov, med katerimi je tudi slovenski minister za kmetijstvo Franc Bogovič. Konference se sicer udeležuje tudi 86 predsednikov držav ali vlad.

Minister Bogovič bo sopredsedoval okrogli mizi o zelenem gospodarstvu v državah Jadransko-jonske pobude, ki ji od junija predseduje Slovenija, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar pa bo sodeloval na okrogli mizi na visoki ravni o implementaciji trajnostnega razvoja in zaključkov konference.

Za Slovenijo ima konferenca tudi simbolni pomen, saj je bila pred dvajsetimi leti podobna razvojna konferenca v Riu de Janeiru prvi mednarodni dogodek, na katerem je sodelovala Slovenija, ki je le nekaj dni pred tem postala članica ZN.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da se je konferenca začela s prikazom filma "Dobrodošli v antropocen", ki prikazuje dramatične spremembe v okolju od industrijske revolucije naprej. Izraz antropocen pomeni obdobje zgodovine planeta zemlja, odkar je glavno vlogo na njem prevzel človek, in film ni niti najmanj laskav.

Za poživitev dela uradnih delegatov konference so organizatorji pripravili tudi nastop 17-letnice z Nove Zelandije, ki je zmagala na svetovnem video tekmovanju mladih. Brittany Trilford je delegate pozvala, naj postavijo temelje za bolj vzdržen in okolju prijazen razvoj.

Sklepna deklaracija vrha na 53 straneh je bila potrjena že v torek in je polna dobre volje za spopadanje s številnimi problemi okolja in revščine ter razvoja. Primanjkuje le točno določenih in zavezujočih ciljev. Mednarodni igralci se še niso uspeli dogovoriti o tako imenovanih "trajnostnih razvojnih ciljih", ki bodo nadomestili razvojne cilje iz Deklaracije tisočletja za zmanjšanje revščine, sprejete na sedežu ZN v New Yorku ob prehodu v sedanje tisočletje.

Na pomoč so priskočile banke, ki so se zavezale, da bodo v naslednjih 10 letih za financiranje trajnostnega transportnega sistema po svetu namenile 175 milijard dolarjev. Sodeluje osem razvojnih bank, kot so Svetovna banka, Afriška razvojna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter druge.

Promet je eden največjih onesnaževalcev okolja s toplogrednimi plini, ki vplivajo na segrevanje ozračja, zaradi vse večje selitve svetovnega prebivalstva v mesta pa se bo problem z leti le povečeval. V naslednjih 20 letih naj bi se v mesta preselila še dodatna milijarda ljudi.

Namen letošnje konference je obnova političnih zavez za trajnostni razvoj, pregled uresničevanja dosedanjih zavez ter razprave o novih izzivih trajnostnega razvoja. Glavni temi konference sta zeleno gospodarstvo v kontekstu trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj.

Poleg glavnih tem konferenca naslavlja tudi širok spekter drugih izzivov, od prehranske varnosti do biotske raznovrstnosti, trajnostnega turizma in mobilnosti, zdravja, pravic žensk in otrok ter drugih.