Po besedah tiskovne predstavnice izraelskega notranjega ministrstva Sabine Hadad so priseljenci, ki danes zapuščajo Izrael, v to privolili, potem ko so jim zagrozili z aretacijo. V izselitev je doslej privolilo okoli 500 migrantov; naslednjo skupino naj bi z letalom v domovino prepeljali prihodnji teden.
Odraslim tisoč evrov, otrokom po 500
Odraslim, ki bodo prostovoljno privolili v izselitev, bodo izraelske oblasti plačale po tisoč evrov, za otroke pa bo ta prispevek znašal po 500 evrov, je še pojasnila Hadadova.
V Izrael je od leta 2005 na begu pred represivnimi režimi in v iskanju dela iz Egipta pribežalo okoli 60.000 Afričanov, večinoma iz Sudana in Eritreje.
Izraelske oblasti trdijo, da veliko število priseljencev predstavlja veliko gospodarsko breme za državo in ogroža njen judovski značaj. Premier Benjamin Netanjahu je afriške priseljence označil za nadlogo in napovedal, da jim v prihodnje ne bodo več dovolili priti v mesta, temveč jih bodo oblasti že na meji ali ob njej prijele in pridržale.
Po mednarodnem pravu jih ne bi smeli vrniti v domovino
Izraelska vlada je prejšnji teden začela kampanjo za izgon priseljencev iz Južnega Sudana in drugih držav, ki imajo z Izraelom prijateljske odnose in kjer naj bi z državljani, ki se bodo vrnili iz Izraela, lepo ravnali. Izraelske oblasti nameravajo prisilno izseliti okoli 4500 Afričanov.
Večina afriških priseljencev v Izraelu je sicer iz Sudana, ki je sovražna država, ali Eritreje, kjer vrnjenim državljanom grozijo kršitve človekovih pravic. Izrael zato teh ljudi po mednarodnem pravu ne sme vrniti v domovino, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Val afriških priseljencev je razdelil izraelsko javnost. Nekateri trdijo, da bi moral Izrael, ki je nastal po drugi svetovni vojni kot pribežališče za tiste, ki so preživeli holokavst, še posebej poskrbeti za priseljence, ki potrebujejo pomoč. Drugi prikimavajo vladi, da bi veliko število priseljencev ogrozilo judovski značaj Izraela.
