Kirchnerjeva je nastopila na četrtkovem letnem zasedanju odbora ZN za dekolonizacijo. Njena udeležba je bila nenavadna, saj se ponavadi srečanj tega odbora udeležujejo precej nižji predstavniki držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nikogar ne prosimo, da reče, da Malvini pripadajo Argentini. Ne prosimo za nič več in nič manj kot to, da sedemo in se pogovarjamo," je v govoru sporočila Veliki Britaniji in pri tem uporabila ime, ki ga za Falklande uporabljajo Argentinci.
Dejala je še, da so Britanci Argentini leta 1974 na skrivaj predlagali dogovor, po katerem bi tem južnoatlantskim otokom vladali obe državi skupaj.
Sledil je govor enega od falklandskih poslancev Mikea Summersa, ki je Argentini očital, da je želela spremeniti populacijo Falklandov. "Smo manj ljudje, smo drugorazredni in z neenakimi pravicami, samo zato ker nismo latinskoameriškega porekla? Ali pa smo nepomembni, ker nas je premalo, zato nas lahko zlorabi večji nasilen sosed?" se je vprašal.
Summers se je skušal sicer kasneje približati Kirchnerjevi, da bi ji predal pismo, v katerem falklandska vlada Buenos Airesu predlaga pogovore. A to mu ni uspelo. Tudi Timerman pisma ni želel vzeti in je Summersu dejal, da naj ga pošlje na veleposlaništvo.
Falklandski otoki na jugu Atlantskega oceana pred obalo Argentine so od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije.
Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, tedanja britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je terjala okoli 900 življenj.
Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom. V zadnjem času se se napetosti med državama glede tega območja znova pojavile, in sicer predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov.
