Mjanmarske oblasti so pred tem v Rakhineju razglasile izredno stanje, umik osebja ZN pa je potekal na prostovoljni osnovi. Predstavniki ZN sicer tam opravljajo humanitarno delo, ki pa je zaradi širjenja nasilja in policijske ure za zdaj oteženo.
Ogrožena demokratizacija
V televizijskem nagovoru Mjanmarcem je predsednik Thein Sein opozoril, da lahko stopnjevanje nasilja na zahodu države ogrozi proces demokratizacije, sosednji Bangladeš pa je že zaprl mejo v strahu pred morebitnim valom beguncev. Poročila o slednjih so za zdaj skopa, govorijo pa o do tristo včeraj zavrnjenih prebežnikih, ki so skušali v Bangladeš pripluti s čolni.
Povod za medversko nasilje naj bi bilo majsko posilstvo in smrt neke 26-letne budistke, razplamtelo pa se je v začetku minulega tedna, ko je razjarjena množica večinskega budističnega prebivalstva v kraju Taungup napadla avtobus, pri čemer je bila zmotno prepričana, da je v njem trojica domnevnih posiljevalcev iz tamkajšnje muslimanske manjšine. V nasilnem obračunu je bilo ubitih deset potnikov, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Oblasti so v nedeljo razglasile izredno stanje v štirih mestih omenjene zvezne države, po navedbah predsednika Seina pa velja do nadaljnjega. Gre za prvo uvedbo izrednih razmer po prehodu iz vojaške diktature in parlamentarnih volitvah, dekret pa omogoča vojski, da na tem območju prevzame administrativni nadzor. V nemirih, ki so še trajali konec minulega tedna, je bila nazadnje ubita tudi neka 12-letna deklica, njeno smrt pa naj bi po navedbah mednarodne nevladne organizacije Arakan Project, ki v tej provinci z novim imenom Rakhine deluje brez odobritve mjanmarske vlade, zakrivile policijske enote za boj proti demonstrantom.
Sektaško nasilje ni novo
Rasno in versko nasilje v provinci na meji z Bangladešem z največjo koncentracijo muslimanskega življa ni novo, je pa najhujše v zadnjem desetletju, in grozi, da se bo še stopnjevalo. Muslimani so vseeno manjšina brez državljanskih pravic, zanje pa veljajo še posebne omejitve, med njimi politika le dveh otrok in prepoved šolanja tistih, ki niso rojeni v zakonski skupnosti. Slednjim se je tudi prepovedano poročiti. V minulih letih je okoli 300.000 pripadnikov muslimanske manjšine, poimenovane Rohingya, prebegnilo v Bangladeš, da bi se izognilo diskriminaciji in nasilju tako lokalnih kot osrednjih mjanmarskih oblasti. Sovražno jih obravnavajo celo pripadniki burmanskega prodemokratičnega gibanja. Ko Ko Gyi, bivši politični zapornik in eden vodij študentskega upora leta 1998, jih je prejšnji teden označil za teroriste in med drugim dejal: "Želimo jasno povedati, da Rohingya niso ena od mjanmarskih etničnih skupnosti."
