Z absolutno večino v nacionalni skupščini, spodnjem domu parlamenta, si bo Hollande zagotovil podporo za izvajanje svoje politike in reform.

Na volitvah se je pokazala tudi večja podpora skrajno desni Nacionalni fronti Marine Le Pen, ki je dobila 13,6 odstotka glasov, kažejo končni izidi, ki jih je objavilo notranje ministrstvo. Nacionalna fronta, ki želi izstopiti iz evro območja in se bori, kot sama pravi, proti islamizaciji Francije, je na zadnjih volitvah leta 2007 dobila štiri odstotke glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Le Penova nezadovoljna, da je stranka postala tretja politična sila v državi

Obstaja sicer možnost, da stranka dobi največ tri ali pa nobenega poslanca. Da bo izvoljena v parlament se obeta predsednici stranke Marie Le Pen, ki je v nedeljo na severu države v mestu Henin-Beaumont dobila več kot 42 odstotkov glasov. Premagala je in tako iz tekme izključila vodjo skrajne levičarske Leve fronte Jean-Luca Melenchona, v nedeljo pa se bo za izvolitev potegovala s kandidatom socialistov.

Le Penova je po nedeljskih volitvah sicer izrazila zadovoljstvo, da so postali tretja politična sila v državi.

Inštituti za javnomnenjske raziskave TNS Sofres, Ipos in OpinonWay se strinjajo, da bi socialisti s tesnimi zavezniki (radikalnimi socialisti PRG, levo republikansko MRC ter različnimi levimi strankami) lahko dobili med 283 in 329 sedežev v 577-članski nacionalni skupščini. Tako za dosego absolutne večine 289 poslancev ne bi bili odvisni od podpore Zelenih, predvsem pa ne od podpore protikapitalistične Leve fronte Jean-Luca Melenchona, ki je dobila 6,9 odstotka glasov.

Slabo kaže tudi Bayrouju

Protikapitalistična Leva fronta je dobila le 6,9 odstotka glasov, čeprav ji je pred predsedniškimi volitvami, na katerih je kandidiral Melenchon, narasla podpora. V nedeljo je oseben poraz doživel tudi Melenchon, ki je proti Le Penovi izgubil v omenjenem kraju na severu Francije.

Slabo kaže še enemu bivšemu predsedniškemu kandidatu, vodji sredinskega gibanja MoDem, Francoisu Bayrouju, ki je na predsedniških volitvah dobil devet odstotkov glasov, tokrat pa se bo moral v drugem krogu znova potegovati za glasove.

Ob premieru Jean-Marcu Ayraultu sicer na parlamentarnih volitvah kandidira še 24 ministrov vlade, ki bodo morali v primeru neizvolitve oditi iz vlade.

Hollande je vodjo UMP Nicolasa Sarkozyja premagal na predsedniških volitvah minuli mesec in si želi, da bi mu volivci dali močan mandat za reforme v času evropske dolžniške krize, naraščanja brezposelnosti in stagnacije v gospodarstvu.

Če bo drugi krog volitev 17. junija potrdil nedeljske izide, bo to okrepilo tudi njegov vodilni položaj v prizadevanjih za ukrepe za povečanje gospodarske rasti namesto varčevalnih ukrepov, ki jih za reševanje gospodarske krize zagovarja Nemčija.

Volilna udeležba je bila sicer rekordno nizka za prvi krog parlamentarnih volitev in je dosegla 57 odstotkov, poroča AFP.

Ayrault poziva k veliki, trdni in jasni večini socialistov in njihovih zaveznikov

Kljub temu je premier Hollandeove vlade Jean-Marc Ayrault, ki je bil v nedeljo znova izvoljen za poslanca, pozdravil izide in volivce pozval, naj se prihodnjo nedeljo v velikem številu vrnejo na volišča, da bodo dali "veliko, trdno in jasno večino" socialistom in njihovim zaveznikom.

Vodja UMP Jean-Francois Cope je volivce pozval k podpori na drugem krogu volitev, če ne želijo, da bi v prihodnjih petih letih vso oblast imela levica. K podpori je pozval tudi volivce Nacionalne fronte. Opozoril jih je, da bi z glasovanjem za Nacionalno fronto lahko pomagali levici do oblasti, čeprav je zavrnil možnost, a bi UMP pred drugim krogom z Nacionalno fronto oblikovala koalicijo.

V Franciji od začetka pete republike leta 1958 velja polpredsedniški sistem, v katerem ima parlament manjše pristojnosti kot v številnih drugih državah. Vendar predsednik republike potrebuje večino v nacionalni skupščini, da oblikuje vlado. Če večine v parlamentu nima, je prisiljen v kohabitacijo, kot Francozi imenujejo sobivanje predsednika in vlade različnih političnih usmeritev.

V Franciji je v veljavi večinski volilni sistem, volitve pa potekajo v dveh krogih. V drugi krog se v posameznem okraju prebijejo kandidati, ki v prvem krogu dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volivcev. Če posamezen kandidat že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov glasov oziroma glasove vsaj četrtine vseh vpisanih volivcev, se avtomatično uvrsti v parlament.