AP je lani razkrila, da je newyorška policija po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 začela širok program vohunjenja po muslimanskih skupnostih na severovzhodu ZDA. Newyorški policisti iz obveščevalnega oddelka so vohunili tudi po sosednjih državah, kot so Connecticut, Pensilvanija in New Jersey. Pod nadzorom tajnih policijskih sodelavcev so bile mošeje, organizacije in posamezniki.

Neustaven nadzor

Tožnik Sayed Farhaj Hassan, sicer veteran vojne v Iraku leta 2003 je dejal, da si ni mogel misliti, da čez reko Hudson v New Yorku obstaja nekaj podobnega kot zloglasna tajna policija Sadama Huseina. Zaradi vohunjenja sedaj manj redno hodi v mošejo, ker ga je strah, da bo imel zaradi tega težave. Tožbo podpira kalifornijska organizacija "Zagovorniki muslimanov", ki pravi, da je nadzor ljudi le zaradi njihovega verskega, rasnega ali etičnega izvora neustaven.

Razkritje dejavnosti newyorške policije je lani uvodoma razburilo državne kongresnike iz New Jerseyja, vendar pa je preiskava državnega pravosodnega ministra maja letos ugotovila, da ni našla nobenih kršitev zakonov. Pravosodni minister New Jerseyja menda tudi nima pravne podlage, da to zaustavi ali prepove. Obveščevalni oddelek newyorške policije ne nadzirata niti newyorški mestni svet niti zvezni kongres, ki mu vsako leto odmeri proračunska sredstva.

Pritožbe na zvezno pravosodno ministrstvo doslej niso bile uspešne. Newyorški policijski komisar Ray Kelly zatrjuje, da je program povsem zakonit. Poudarja tudi, da izkušnje z 11. septembrom 2001 kažejo, da se ne gre zanašati le na zvezne oblasti. Zato mora newyorška policija pri zaščiti svojih prebivalcev delovati preko meja države.

Prva tovrstna tožba nima veliko možnosti za uspeh

Gre za prvo tovrstno tožbo muslimanov, ki pa nima veliko možnosti za uspeh, kajti zvezna sodišča so po 11. septembru 2001 naklonjena povečanemu varnostnemu nadzoru. Zvezne agencije pa delajo podobno. Sodnik Stephen Smith za harvardsko revijo Law & Policy piše, da posebno "vohunsko" sodišče na leto potrdi najmanj 30.000 nalogov za nadzor ljudi, ki o tem nadzoru ne bodo nikoli vedeli.

Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1979 za lažjo skrivno izdajo prisluškovalnih nalogov proti sovjetskim vohunom. Po 11. septembru 2001 se je osredotočilo predvsem na sume terorizma. Naloge potrjuje tričlanski sodni senat, ki lahko le verjame na besedo preiskovalcem. Ti potem nadzorujejo gibanje ter elektronsko in drugo komunikacijo ljudi, ki o tem niso obveščeni niti potem, ko se ugotovi, da so nedolžni.