Letalski napad na Tokio 18. 4. 1942

Japonci so v mesecih po napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 zelo hitro osvojili velikanska ozemlja v jugovzhodni Aziji in na Pacifiku, tudi britanska Singapur in Burmo, nizozemsko Indonezijo in ameriške Filipine. Vendar je to japonsko zmagoslavje 18. aprila zmotil manjši ameriški letalski napad na Tokio in Yokohamo. Škode je bilo zelo malo in učinek je bil zgolj psihološko-propagandni. Zajete ameriške pilote, ki niso imeli dovolj goriva za vrnitev v svoje baze, so ubili.

Japonski generali pa so zdaj izdelali načrt za razširitev varnostne cone, ki bi v prihodnje preprečila tovrstne letalske napade na Japonsko. Po tem načrtu bi Japonci morali zavzeti atol Midway, od koder bi lahko napadli tudi Havaje s Pearl Harborjem, nekateri japonski admirali in generali pa so celo razmišljali o kasnejšem izkrcanju v Kaliforniji. Tako je konec maja na vzhod proti majhnemu otoku Midway odplulo obsežno japonsko vojaško ladjevje. Med številnimi ladjami so bile najpomembnejše štiri letalonosilke, na katerih so bili najboljši japonski piloti.

Ameriška zaseda

Američani so maja dešifrirali japonska sporočila o načrtovanih operacijah proti Midwayu. Ameriški poveljnik pacifiške flote Chester Nimitz, ki je imel na razpolago tri letalonosilke (Hornet, Entreprise in Yorktown), je zato konec maja vse tri na skrivaj poslal proti Midwayu.

Bitka za Midway se je začela 4. junija zgodaj zjutraj, ko je polovica, to je več kot 100 japonskih letal vzletelo z letalonosilk proti atolu. Skoraj hkrati so tudi ameriški bombniki iz Midwaya in letalonosilke Hornet poleteli proti japonskemu ladjevju, medtem ko so lovci, sicer bolj neuspešno, branili Midway.

Japonski bombniki so po 6.20 zjutraj močno poškodovali ameriško oporišče na Midwayu, a po zaslugi protiletalske obrambe je bilo sestreljenih veliko japonskih letal. Predvsem je bilo pomembno, da so tudi po tem hudem napadu Američani letališče na Midwayu še vedno lahko uporabljali. Ameriška bombniki iz Midwaya in Horneta pa niso uspeli v napadu na japonsko letalonosilko Akagi, saj so jih japonski lovci Zero večinoma sestrelili.

Japonsko obotavljanje

Ob 7.15 zjutraj je japonski poveljnik Čuiči Nagumo ukazal, da je treba nad Midway poslati še vsa druga letala z letalonosilk, ki so bila sicer v pripravljenosti v primeru, da bi bilo v bližini ameriško ladjevje. Nagumo je zato ukazal, da je treba letala opremiti z bombami za napad na kopno. Ko se je tako druga velika skupina japonskih pilotov pripravljala na vzlet proti Midwayu, je okoli 8.00 Nagumo izvedel, da se severno od Midwaya nahaja veliko ameriško ladjevje. Spremenil je prvotno odločitev: bombnikom naj bi bombe za napad na Midway zamenjali s torpedi za napad na ameriške ladje – ravno ko so bombe že zamenjali s torpedi. Hkrati je Nagumo ukazal, naj vse japonsko ladjevje s čim večjo hitrostjo pluje proti ameriškemu, da bi prišlo do odločilne bitke. Ob 8.20 so japonska izvidniška letala že poročala, da so med tem ameriškim ladjevjem tudi letalonosilke. Japonska letala pa še nekaj časa niso mogla vzleteti, ker so morala tudi počakati, da pristanejo letala, ki so prihajala z Midwaya.

Ob 7.00 so s treh letalonosik pohitela ameriška letala v nov nekoordiniran in slabo organiziran napad na japonske letalonosilke. Le manjši del ameriških letal je ob 9.20 našel japonske letalonosilke, a so potem postala lahek plen za japonske lovce, ki so torej tudi tokrat zavrnili ameriški napad. Ta neuspešen ameriški napad pa je onemogočil nadaljnje japonske napade, saj so japonski lovci v sicer uspešnih bojih porabili vse gorivo.

Usodnih pet minut: 10.22 - 10.27

Ob 10.22 je sledil nov napad ameriških bombnikov, ki so se na japonske letalonosilke spustili s 5000 metrov. Tokrat so zadeli, in to ne ene, ne dveh, ampak kar tri od štirih japonskih letalonosilk. Kaga, Akagi in Sorju, ponos japonske vojaške mornarice, so bile v plamenih. Ameriški napad je bil tako usoden predvsem zato, ker so ravno tedaj Japonci točili gorivo letalom ter pripravljali torpeda in bombe. Tako je bila bitka za Midway odločena v nekaj minutah, saj so bile vse tri letalonosilke odslej neuporabne in kmalu zatem potopljene. Ameriški napad ni prizadel le letalonosilke Hirju in ta je poslala bombnike nad Yorktown, ki je bila hudo poškodovana. A popoldne so ameriški bombniki uničili še Hirju. Američani sicer nato niso dovolj izkoristili zmage in so pustili japonskemu ladjevju, da se je umaknilo. Vsekakor gre za veliko zmago, kljub temu, da Američani tedaj še niso razbili japonskega obrambnega obroča. Pomembno je, da so ustavili japonsko napredovanje.

Jutro 6. 6. 1942: "Japonski sunek proti Aljaski"

Japonski admirali in generali so prikrivali poraz. Javnosti so hotel prikazati, kot da je šlo za bitko za Aleute in za prodiranje proti Aljaski. Tako so tedaj tudi slovenski časopisi, kot je Jutro, 6. junija poročali o "japonskem sunku proti Aljaski".

Japonski, podobno kot Nemčiji v napadu na ZSSR, z bliskovito vojno sebi v prid ni uspelo odločiti druge svetovne vojne. Japonskemu vojaškemu vodstvu je bilo od vsega začetka jasno, da bi v dolgotrajni vojni ZDA, ki so bile že tedaj prva gospodarska sila sveta, lahko razvile vse svoje potenciale in zmagale. V bistvu pa so Američani z veliko zmago v enem samem dnevu, 4. junija 1942, popolnoma spremenili razmerje sil na Pacifiku. V nadaljevanju se je Japonska lahko upirala do poletja 1945 samo zato, ker so Američani glavnino svojih sil usmerili proti Nemčiji, ki je že pred Midwayem veljala za močnejšega in bolj nevarnega sovražnika.