Putin, ki je pred manj kot mesecem dni začel tretji predsedniški mandat, je minuli teden že obiskal Nemčijo in Francijo, Kitajska, kjer je tridnevni obisk začel danes, pa je simbolično prišla na vrsto pred ZDA.
Tesnejše zavezništvo s Kitajsko je ključen del ruske diplomatske in gospodarske strategije. S surovinami bogata Rusija in gospodarsko vse močnejša Kitajska naj bi med drugim okrepili sodelovanje na področju energetike. Sicer pa naj bi državi med Putinovim obiskom po navedbah nemške tiskovne agencije dpa podpisali 16 sporazumov s področja energetike, industrije in inovativnih tehnologij.
Občasno težavni odnosi med Moskvo in Pekingom so se v 12 letih Putinove vladavine precej otoplili, državi pa s podobnimi stališči nastopata tudi na mednarodnem prizorišču. Putin in kitajski predsednik Hu Jintao bosta tokrat verjetno uskladila stališča glede krize v Siriji in iranskega jedrskega vprašanja, pri katerih imata Rusija in Kitajska kot stalni članici Varnostnega sveta ZN pomembno vlogo.
Putin se bo v okviru obiska na Kitajskem v sredo tudi udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ob robu pa se bo sestal tudi z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom. Putinova udeležba na vrhu SCO, ki velja za protiutež zvezi Nato, je simbolična glede na to, da se ni udeležil nedavnih vrhunskih srečanj skupine G8 in Nata v ZDA.
Putin je sicer reden gost kitajskih voditeljev, Peking je nazadnje obiskal oktobra lani še v vlogi premiera. To je bilo tudi njegovo edino potovanje v tujino, potem ko je septembra napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah.
