Čeprav so raziskave javnega mnenja pokazale, da imata največ možnosti za zmago Karamarko in Kosorjeva ter da nobeden od petih kandidatov ne bo zanesljivo izvoljen že v prvem krogu, pa je tovrstne napovedi treba jemati z rezervo. Volilne listke za novo vodstvo stranke bo obkroževalo nekaj manj kot 2200 delegatov iz vseh podružnic HDZ, ki se bodo v soboto zbrali v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski.
Karamarko in Kosorjeva sta se v preteklih dneh izognila soočanju s preostalimi kandidati za predsednika. Zato so bivši zdravstveni minister Darko Milinović, bivši podpredsednik vlade Domagoj Ivan Milošević in direktor zagrebške klinične bolnice Dubrava Milan Kujundžić izkoristili vsako priložnost za javno predstavitev.
V soočanjih ni manjkalo ne medsebojnih obtožb za korupcijo in nekompetentnost ne ostrih napadov na Karamarka in Kosorjevo.
Poleg neuspeha na lanskih parlamentarnih volitvah in nedemokratičnega vodenja stranke, predsednici HDZ očitajo, da leta 2009 ni bila izbrana temveč postavljena na predsedniški položaj v HDZ.
Nekdanjega vodjo obveščevalnih služb in notranjega ministra Karamarka so vsi štirje tekmeci obtožili, da si je s spletkarjenjem in izsiljevanjem članstva zagotovil podporo v večini podružnic stranke. Upajo, da omenjena podpora ne pomeni, da je na svojo stran pridobil tudi večino delegatov na nedeljski skupščini.
Čeprav vsi kandidati napovedujejo, da bo z njihovim prihodom na predsedniški položaj zapihal nov veter v HDZ, ki je obremenjena s korupcijskimi aferami, se vsi tudi sklicujejo na vrnitev k izvirnim idejam stranke, ki jih je zastavil prvi predsednik HDZ Franjo Tuđman.
Družina Tuđman je sicer javno podprla Kujundžića, edinega izmed petih kandidatov, ki ni sodeloval v izvršni oblasti, ko je hrvaško vlado vodil za korupcijo večkrat obtoženi nekdanji predsednik HDZ Ivo Sanader.
