Parlamentarna komisija je včeraj predstavila poročilo, v katerem je bil vsebovan soglasen predolg za sprejetje ustavnega amandmaja, s katerim bo končno prekinjena skoraj pol tisočletja trajajoča tradicija državne cerkve na Norveškem, ki je bila z luteransko reformacijo ustanovljena med letoma 1536 in 1537, ko so prekinili vezi s Svetim sedežem.
Vseh 169 članov sedmih parlamentarnih strank, vštevši 10 zastopnikov Krščanske demokratske stranke in 30 zastopnikov Konzervativne stranke, je podprlo potezo vlade, poroča norveška televizija, s tem pa so tudi oslabili medsebojni vpliv cerkvene in državne oblasti na Norveškem.
Vlada tako ne bo več imenovala ministra za cerkev, prav tako pa ne bo imenovala nadškofov in škofov. Namesto tega se bodo v državi doslej vse vere obravnavale kot enakopravne. "Država se več ne bo vključevala v verske aktivnosti, razen ob podpori vsem verskim skupnostim v državi,“ poroča NRK.
Uradni naziv cerkve, ki je bila ustanovljena, ko sta bila Danska in Norveška še kraljevini, ki sta tvorili skupno državo, njen uradni naziv pa je Evangeličanska luteranska cerkev Norveške. Na Norveškem se sicer 79,4 odstotkov vernikov izreka za luterance, islamska skupnost pa je z dvema odstotkoma druga največja verska skupnost v državi, pred katolicizmom, ki je na z 1,6 dostotka na tretjem mestu.
Glede na to, da je bil norveški kralj do sedaj sedaj bil hkrati tudi vrhovni poglavar državne cerkve, je premik toliko bolj nepričakovan. Dokončno sprejetje amandmaja in vključitev v ustavo, pričakujejo v ponedeljek.
