V strokovni literaturi se leto 1859 najbolj pogosto omenja kot začetek industrijskega črpanja nafte v svetu, ker so takrat v Titusvilleu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji odprli prvo naftno vrtino.
"V Peklenici je leta 1856 začelo obratovati prvo naftno polje na svetu. Leta 1858 je bila izdana tudi prva koncesija za črpanje nafte. Vrtati sploh ni bilo treba, ker 'pekel' sam izvira iz zemlje," je povedal Josip Nerer iz Peklenice, ki si je kot predsednik mestnega odbora več let prizadeval za uveljavitev naselja kot svetovne naftne prestolnice, navaja danes zagrebški Večernji list. Sicer pa krajani nafto imenujejo "pekel".
Novi predsednik mestnega odbora Damjan Debelec pravi, da so za ureditev spominskega parka Peklenica dobili 10.000 evrov iz pristopnih skladov Evropske unije. Imajo že tablo, na kateri v hrvaškem in angleškem jeziku piše "Naravni naftni viri, 1856, prvo naftno polje na svetu".
Na robu naselja so že ogradili vir, iz katerega je "pekel" sam prihajal na površje. Nad virom je lesen trinožec, s pomočjo katerega so nekoč vlekli nafto. Debelec pričakuje, da se bo Peklenica zaradi tega kmalu uvrstila na turistične zemljevide.
V Peklenici sicer poudarjajo, da nimajo uradnih potrditev, da je njihovo naftno polje najstarejše na svetu, to pa sklepajo na podlagi zgodovinskih dokumentov.
Zgodovinski viri namreč kažejo, da so nafto komercialno črpali v času medžimurskega grofa Fešetića, ki je imel na svojem zemljišču leta 1856 štiri metre široko jamo. Za delo pri črpanju nafte je plačal tri delavce, dva moška in žensko, kar je prvi primer, da je kdo plačal delavce za črpanje nafte, sta še povedala Nerer in Debelec za zagrebški časnik.
Na zagrebški rudarsko-geološki-naftni fakulteti so prepričani le, da je Peklenica najstarejše naftno polje na Hrvaškem.
Prve naftne vrtine so na tem območju imeli leta 1886, med dvema svetovnima vojnama pa je Peklenica bila glavno naftno polje v takratni Jugoslaviji. Črpanje nafte so ustavili leta 1967.
