Udeležili so se je tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, avstrijski kancler Werner Fayman in drugi člani avstrijske vlade, predstavniki slovenskega veleposlaništva v Avstriji ter preživeli taboriščniki in delegacije iz 50 držav.
Ob glavnih sporočilih "Nikoli pozabiti!" in "Nikoli več fašizma!" so se udeleženci poklonili spominu žrtev nacističnega režima in izrazili pripravljenost na boj "proti fašizmu, rasizmu in vsem oblikam diskriminacije", je dejal predsednik avstrijskega odbora Mauthausen Willi Mernyi.
Še pred osrednjo slovesnostjo so pred tamkajšnjim slovenskim spomenikom ob prisotnosti častne straže Slovenske vojske pripravili spominsko slovesnost za v taborišču umrle slovenske žrtve. Slavnostni govornik je bil župan Tržiča Borut Sajovic, je poročal Radio Slovenija.
Že pred današnjo slovesnostjo je v soboto popoldan pred krematorijem v Gusnu, kjer je bila ena od podružnic taborišča, potekala krajša mednarodna spominska slovesnost, ki se je udeležila tudi delegacija slovenskih taboriščnikov. Spominska slovesnost je potekala tudi pred slovensko spominsko ploščo, odkrito leta 2004. Slovenska delegacija je ob tem položila venec v spomin na tam umrle slovenske taboriščnike.
V taborišču Mauthausen je bilo v času njegovega delovanja med drugim zaprtih 4153 Slovencev, od tega jih je po nepopolnih podatkih 1500 tam tudi umrlo. Skupno je bilo v taborišču, ki je delovalo od leta 1938 do maja 1945, zaprtih okoli 200.000 taboriščnikov. Polovica je bila ubita, od tega 30.000 Poljakov.
Kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen je bilo leta 1943 zgrajeno tudi koncentracijsko taborišče Ljubelj. Do konca vojne je moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke, ki je meja med Slovenijo in Avstrijo. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo zaradi trdega dela ali so jih usmrtili. Interniranec v koncentracijskem taborišču Ljubelj Andre Lacaze je svoje spomine opisal v dnevniku Predor.
Danes je Mauthausen javni spomenik in muzej, ki ga financirajo avstrijska vlada in združenja nekdanjih zapornikov.
