V torek bo Sarkozy na poslovilni prireditvi odnesel svoje kovčke iz Elizejske palače in se preselil v dvorec, ki ga ima v Parizu njegova žena Carla Burni. Novinarjem je že sporočil, da bo "dvojko" dal tudi politiki, čeprav mu mnogi ne verjamejo, poroča britanski Guardian. "Ničesar več ne boste slišali o meni," je zagotovil zbranim predstavnikom sedme sile.

Sarkozyju imuniteta preneha veljati 16. junija, takrat pa naj bi ponovno postal "obraz" številnih francoskih in tujih medijev. Grozi mu, da se bo na sodišču moral zagovarjati zaradi mnogih očitkov glede financiranja svoje stranke.

Med predsedniško kampanjo je nekdanji kandidat socialistov Ségolene Royal dejal, da si je Sarkozy obupno želel drugega mandata, saj se je bal izgube imunitete. "Vsi vedo za številne korupcijske škandale, ki jih je zakuhal v zadnjih petih letih," je pojasnil.

Rjave kuverte, črna soba in afera Karači

Prvi škandal, zaradi katerega bi nekdanji francoski predsednik moral odgovarjati, je povezan z obtožbami glede rjavih kuvert, ki jih je Sarkozyjeva stranka prejela od najbogatejše Francozinje Liliane Bettencourt, med kampanjo leta 2007. Preiskovalni sodnik poskuša ugotoviti ali je uspešna Sakorzyjeva kampanja takrat 800.000 evrov prejela iz nezakonitih virov in ali so nakazila iz švicarskih bančnih računov romala v roke vodje Sarkozyjeve kampanje oziroma celo v roke Sarkozyja osebno. Februarja letos je bila zoper Erica Woertha, nekdanjega finančnega ministra in blagajnika v Sarkozyjevi stranki UMP, sprožena raziskava glede denarja, ki naj bi ga leta 2007 prejel s strani Bettencourtove.

Zoper Sarkozyja bi lahko stekla še preiskava glede "črne sobe" v samem vrhu francoske vlade, ki je s pomočjo obveščevalcev vohunila za novinarji Le Monda, da bi razkrila njihove vire, od katerih so pridobili podatke o "rjavih kuvertah". Vodja obveščevalne agencije in Sarkozyjevi zavezniki so že bili pod preiskavo. Nekdanji predsednik je obtožbe zanikal, a nikoli ni predstavil svoje zgodbe sodnikom. Slednji pa medijem niso izdali, ali ga bodo poklicali za pričo.

Ena izmed najbolj škodljivih preiskav pa bi bila lahko v zvezi z afero Karači. Francija naj bi v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja z delom dobička od prodaje orožja Pakistanu financirala neuspešno predsedniško kampanjo Sakorzyjevega mentorja Edouarda Balldurja. Sarkozy je bil vodja njegove kampanje. S Sakorzyjevega urada so zanikali tudi vpletenost v to afero. Družine enajstih francoskih inženirjev, ki so bili ubili v bombnem napadu v Pakistanu leta 2002 – vse pa naj bi bilo povezano z omenjeno afero – pa še vedno zahtevajo odgovore.

Pred kratkim se je na spletnem portalu Mediapart pojavil dokument, v katerem je Moamer Gaddafi pristal na financiranje Sarkozyjeve predsedniške kampanje leta 2007. Še aktualni predsednik je dokument označil za "ponaredek", dvom o verodostojnosti pa so izrazile tudi libijske oblasti. Preiskava o pristnosti dokumenta še poteka.

Francoz med Francozi

Nicolas se septembra vrača v odvetniške vode, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Franck Louvrier. Kot edini francoski predsednik po drugi svetovni vojni brez drugega mandata pa bo, tako pravi sam, postal "Francoz med Francozi". Kot nekdanji predsednik bo še naprej užival nekatere ugodnosti: pisarno, osebje, varovanje in brezplačno potovanje s francoskimi vlaki ter letali Air France. Poslanec socialistov Reneé Dosiere je izračunal, da nekdanji predsedniki državo letno stanejo okoli 1,5 milijona evrov. Sakorzy pa bi lahko zasedel tudi stolček v francoskemu ustavnemu svetu.

Carla Bruni bo izdala svoj četrti album, ki je v studiih čakal na konec kampanje. Ponovno naj bi odšla na turneje, ki jih je prekinila, ko je postala prva sama. Nekateri francoski glasbeni producenti so dejali, da se bo težko znebila nekdanjega naslova. Med zadnjo kampanjo pa je multimilijonarka večkrat poudarila, da z možem živita "skromno". Po porazu pa volitvah pa je za Le Figaro poudarila, da se veseli "življenja, ki ga živijo vsi ostali".