Obveščevalcu savdskoarabske obveščevalne službe, čigar ime zaradi varnostnih razlogov ostaja nerazkrito, naj bi uspela infiltracija v jemensko podružnico Al Kaide, zdaj trdijo omenjeni viri. Savdski obveščevalci, ki tesno sodelujejo s Cio, naj bi stik s svojim vohunom posredovali ameriškim kolegom pred nekaj tedni, potem ko se je ta pridružil enemu od oporišč Al Kaide v Jemnu. Viri ameriške obveščevalne agencije zatrjujejo, da domnevni bombaš ni bil njihov dvojni agent, temveč da je v stiku z njimi deloval na lastno pobudo. Sredi aprila naj bi agent bombaš agentom Cie na neznani lokaciji predal eksploziv v spodnjicah ter obilico podatkov. Medtem ko eksplozivno napravo zdaj preučujejo v laboratorijih FBI, je Cia prejete podatke uporabila za eliminacijo Fahda Mohameda Al Kuse, ki je po uboju Anvarja Al Avlakija v podružnici Al Kaide v Jemnu prevzel vlogo poveljnika operacij v tujini. Tako Al Kuso kot Al Avlakija je Cia usmrtila z raketami iz brezpilotnih letal. Novico o domnevni aretaciji agenta bombaša je pred dobrim tednom dni odkrila tiskovna agencija AP, ki pa je na zahtevo ameriških vladnih organov ni objavila vse do minulega ponedeljka, ko je na dan prišla vest o usmrtitvi Al Kuse. Neimenovani obveščevalni viri zdaj trdijo, da je Cia embargo na novico zahtevala zaradi varnosti agenta in njegove družine, ki so ju med tem časom umaknili na varno v Savdsko Arabijo.

Čeprav trenutna inačica dogodkov govori v prid učinkovitosti obveščevalnih služb, ki da so Al Kaidi zadale nov udarec, v ameriških vladnih krogih prevladuje razburjenje nad dejstvom, da so neznani viri medijem dvakrat posredovali strogo zaupne podatke. "Razkrivanje zaupnih podatkov ogroža metode delovanja in vire naših služb ter ustvarja nezaupanje med našimi partnerji," je dejal Pete King, predsednik odbora za domovinsko varnost predstavniškega doma ameriškega kongresa. King, ki so mu obveščevalci posredovali vse relevantne informacije, je izrazil zadovoljstvo nad uspehom Cie in poudaril, da je bila operacija ena najstrožje varovanih, zato ni izključil možnosti preiskave o tem, kako je razkritje podatkov pricurljajo v javnost.

Vsi viri potrjujejo dejstvo, da je eksplozivna naprava, prirejena za transport v spodnjicah, izboljšana različica tiste, s katero je leta 2009 letalo nad Detroitom skušal razstreliti Umar Faruk Abdulmutalab. Detonator bombe v spodnjicah je takrat zatajil in lažje ranil terorista, ki zdaj služi štirikratno dosmrtno ječo v ZDA. Oče tako prve rudimentarne bombe v spodnjicah kot tudi eksplozivov v kartušah za tiskalnike, ki so jih leta 2010 zasegli, preden naj bi eksplodirale nad Ameriko, je Ibrahim Hasan Al Asiri. Tokrat naj bi bombo v spodnjicah opremil z dvema za kovinske detektorje nezaznavnima detonatorjema. Al Asiri je zaradi tega najbolj iskana oseba ameriških obveščevalcev, razkritje operacije pa je morda preprečilo, da bi se mu približali.

Poleg jeze na medije obveščevalce menda muči sum, da je Al Asiri izdelal več kot eno bombo, ki so pripravljene na vkrcanje. Tukajšnja uprava za varnost transporta je v zvezi s tem sporočila, da so ameriška letališča varna, ker so jih pred leti opremili s posebnimi detektorji za preiskovanje teles. "Problem so letališča v nekaterih državah zunaj ZDA," je dejal Adam Schiff, član odbora za obveščevalne službe v ameriškem kongresu. Tem bojaznim se pridružuje tudi divja hipoteza, da bo Al Asiri nekega dne izdelal bombo, ki jo bodo vgradili v telo bombaša.