To pomeni, da bosta socialistična stranka Pasok in konservativna Nova demokracija zelo težko nadaljevali varčevalne ukrepe, na katere sta pristali v zameno za milijardno mednarodno pomoč Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke.
Po podatkih grškega notranjega ministrstva bosta imela Pasok in Nova demokracija v 300-članskem parlamentu skupaj 149 poslancev.
Grčija, ki se je v začetku leta komaj izognila bankrotu, bo zdaj verjetno padla v novo politično in gospodarsko krizo, ki bi lahko destabilizirala gospodarstva tudi drugih držav evroobmočja.
Nova demokracija je na volitvah sicer zasedla prvo mesto, vendar je to njen najslabši rezultat doslej. Zbrala je komaj 19,6 odstotka glasov in dobila 108 sedežev v 300-članskem parlamentu.
Na drugo mesto se je s 16,6 odstotka glasov in 51 sedeži uvrstila levičarska stranka Siriza, ki nasprotuje mednarodni pomoči. Stranka je s tem za trikrat izboljšala svoj rezultat iz leta 2009. Siriza bo imela v novem parlamentu 52 poslancev.
Nekdaj mogočni Pasok je zasedel komaj tretje mesto s 13,31 odstotka podpore in osvojil 41 sedežev.
V parlament se je sicer uvrstilo sedem strank, dve več kot na prejšnjih volitvah. Med novinci je tudi neonacistična stranka Zlata zora, ki se ji je prvič v skoraj 40 letih uspelo uvrstiti v parlament. Prejela je 6,9 odstotka glasov in osvojila 21 sedežev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Grški politolog Dimitrij Sotiropulos je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA že ocenil, da tokratne volitve ne bodo prinesle stabilne večine v grškem parlamentu in da se Grčiji obetajo predčasne volitve v mesecu dni. Novi demokraciji in Pasoku bo po njegovih napovedih morda uspelo sestaviti vlado, ki pa ne bo dolgo obstala. "V mesecu dni bomo spet imeli volitve," je dejal profesor na atenski univerzi.
Razlog za nestabilen položaj v državi pa so, tako Sotiropulos, otrdele politične fronte v Grčiji. "Obstajajo nepremostljive razlike med vlado in opozicijskimi silami," je še dejal.
