Bacs, predstavnik Mola v upravi Ine med letoma 2007 in 2010, je danes izjavil, da je poslovanje s plinom obremenjevalo Ino. Kot je pojasnil, so uvažali 40 odstotkov letne porabe plina, ki so ga potem na Hrvaškem prodajali po občutno nižji ceni od nakupne.

Dodal je, da je bila Ina hkrati obremenjena s približno 135 milijonov evrov posojil. Če dolgov ne bi mogla vračati, ji je grozil stečaj. Bacs je Ino označil kot "kronski dragulj" hrvaškega gospodarstva, ki bi jo stečaj popolnoma uničil. Bacs je med zaslišanjem poudaril, da so odločitve v Ini sprejemali s konsenzom.

Podražitev plina ali ločitev plinskega poslovanja od Ine

Za rešitev omenjenega problema je hrvaška vlada imela na izbiro ali podražitev plina ali ločitev plinskega poslovanja od Ine. Po pogajanjih januarja 2009 naj bi Sanaderjeva vlada in Mol sklenila pogodbo o ločitvi plinskega poslovanja od Ine ter spremenila delničarsko pogodbo, s katero je Mol dobil upravljavske pravice v Ini.

Tudi Tamasova, ki je med pogajanji skrbela za plinsko poslovanje Mola, je zatrdila, da je bila ločitev plinskega poslovanja iz Ine tako v interesu Mola kot hrvaške vlade. Poleg zmanjšanja izgub naj bi regulacija cene plina na trgu bila del nalog, ki jih je Hrvaška morala izpolniti tudi v okviru pogajanj o vstopu v Evropsko unijo.

Kot je dodala, je hrvaška vlada predlagala ločitev plinskega poslovanja od Ine. Nekaj dni pred podpisom pogodbe pa so zahtevali tudi, da bi iz sklepnega teksta pogodbe izbrisali možnost vnovičnega nakupa plinskega poslovanja, ki so ga po ločitvi organizirali v javnem podjetju "Prirodni plin". Novo podjetje je bilo odgovorno za nadaljevanje plinskega poslovanja, medtem ko so prejšnji dolgovi zaradi plinskega poslovanja šli v breme Ine.

Tamasova je še ocenila, da Hrvaška ni uspela doseči energetske neodvisnosti, ki jo je načrtovala z ločitvijo plinskega poslovanja.

Zlorabil položaj in pooblastila?

Tožilstvo bremeni Sanaderja, da je zlorabil položaj in pooblastila, da bi prišlo do ločitve plinskega poslovanja in spremembe delničarske pogodbe, s čimer je posebej šel na roko Molu, ki je prevzel upravljavske pravice v Ini, kljub temu, da nima večinskega deleža delnic Ine. Domnevno podkupnino naj bi prejel od predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija, ki pa se na hrvaškem sodišču ni pojavil, ker je tako želela madžarska stran.

V četrtek je na sojenju pričala tudi bivša direktorica urada hrvaške vlade za zakonodajo Zdenka Pogačić, ki je kot priča obrambe dejala, da Sanader ni osebno pritiskal na člane vlade, da bi sprejeli njegov predlog o spremembah v Ini.

Primer domnevnega podkupovanja v primeru Mola je del združene obtožnice proti Sanaderju, v kateri ga bremenijo, da je od avstrijske banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja prejel tudi pol milijona evrov nezakonite provizije.

Sanader je bil takrat pomočnik zunanjega ministra in je sodeloval pri pogajanjih z avstrijsko banko o večmilijonskem posojilu hrvaški diplomaciji. Ker je bila Hrvaška takrat v vojni, ga bremenijo tudi vojnega dobičkarstva.

Sojenje bodo nadaljevali 10. maja

Sojenje bodo nadaljevali 10. maja, sicer pa proti Sanaderju poteka tudi ločeno sojenje v primeru Fimi-media, ki se bo nadaljevalo v ponedeljek. Medtem so sprožili tudi nove preiskave proti Sanaderju zaradi suma korupcije v času ko je vodil hrvaško vlado med letoma 2003 in 2009.

Včeraj smo poročali, da je bila izprašana Zdenka Pogačić iz vladnega Urada za varstvo konkurence v času Sanaderjeve vlade. Dejala je, da se je o vseh meddelničarskih poslih Ine in Mola razpravljalo na ožjem kabinetu v decembru 2008 ter da Sanader ni nikomur ničesar namigoval, temveč samo dajal smernice.