To pomeni, da bo moral Ban ugotoviti, ali "utrditev" prekinitve ognja omogoča prihod opazovalne misije. O kršitvah prekinitve ognja, ki je stopila v veljavo 12. aprila, namreč vsakodnevno poročajo.
V resoluciji številka 2043 dokončno število opazovalcev ni določeno. Napotitev 300 opazovalcev je označena kot "začetna", s čimer pušča odprto možnost povečanja njihovega števila.
Resolucija zahteva od sirske vlade, da omogoča opazovalni misiji delovanje in da ji takoj omogoči prosto gibanje in popoln dostop ter varnostna zagotovila.
Izpostavlja tudi potrebo, da se sirska vlada in ZN hitro dogovorita o ustreznem zračnem prevozu, torej z letali ali helikopterji, za opazovalce. Protokol, ki sta ga strani sklenili v četrtek, tega vprašanja ne ureja.
Damask mora tudi "vidno in v celoti" spoštovati obljube, ki jih je dal posebnemu odposlancu ZN in Arabske lige Kofiju Annanu o umiku enot in težkega orožja iz mest.
Predhodnica je že na kriznem območju
Prejšnjo soboto je VS ZN sprejel prvo resolucijo o Siriji, s katero je v državo napotil predhodnico 30 opazovalcev. Na zahtevo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona je sedaj sprejel resolucijo o napotitvi 300 vojaških neoboroženih opazovalcev, ki bodo nadzirali prekinitev ognja in uresničevanje mirovnega načrta Annana.
V danes sprejeti resoluciji VS ZN zahteva od Bana, da mu vsakih 15 dni poroča o uresničevanju resolucije in po potrebi predlaga ukrepe.
Sprejeta resolucija pomeni kompromis med predlogom resolucije, ki ga je v petek vložila zaveznica režima v Damasku Rusija, in predlogom treh evropskih članic VS ZN - Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pripravile so jo Rusija, Francija, Kitajska in Nemčija, navaja AFP.
Veleposlanica ZDA pri ZN Susan Rice je po sprejemu resolucije danes že napovedala, da ZDA ne bodo podprle podaljšanja opazovalne misije po izteku prvih 90 dni, če se bo nasilje v Siriji nadaljevalo.
Rusko zunanje ministrstvo pa je po sprejemu resolucije strani v Siriji pozvalo h končanju nasilja in sodelovanju z opazovalci.
