"Dokler Afganistan ni sposoben sam zagotavljati varnosti v državi, umetni časovni načrt umika ni pravilen in ne bi smel biti opredeljen na tak način," je dejal Lavrov po zasedanju Sveta Nata in Rusije ter dodal, da so zaskrbljeni tudi Kitajci.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je oceno Lavrova zavrnil, češ da je tranzicija v Afganistanu načrtovana zelo skrbno, in spomnil, da jo podpira tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj.

Zaveznice so se na vrhu v Lizboni novembra 2010 dogovorile za postopen prenos odgovornosti za varnost v Afganistanu v roke afganistanskih sil do konca leta 2014. Do takrat bodo predvidoma končane vse Natove bojne operacije v državi.

Bo pa Nato tudi po tem letu še naprej usposabljal, svetoval in pomagal afganistanskim varnostnim silam, je poudaril Rasmussen. Ob tem je ponovil poziv Rusiji, Kitajski in drugim državam, naj pomagajo financirati afganistanske varnostne sile po letu 2014.

Za zagotavljanje vzdržnosti afganistanskih sil s ciljem, da se bodo po umiku mednarodnih bojnih sil sposobne same soočati s talibani, je po prvotnih ocenah potrebnih okoli štiri milijarde ameriških dolarjev.

Zavedanje, da je pomoč Afganistanu po letu 2014 nujna, je še toliko večje zaradi izkušnje po sovjetsko-afganistanski vojni, ko so ZDA umaknile podporo državi, kar je po mnenju mnogih prispevalo k vzponu talibanov in privedlo do nove vojne.

Zasedanje Sveta Nata in Rusije je sicer potekalo v znamenju dveh obletnic - 15. obletnice vzpostavitve te oblike sodelovanja in 10. obletnice Rimske deklaracije, s katero sta partnerja nadgradila svoj odnos.

Nato in Rusija sta se sicer danes strinjala, da bosta krepila sodelovanje, ter izpostavila bistven napredek v odnosih, češ da si pred nekaj desetletji nihče ne bi mislil, da se bosta nasprotnika hladne vojne skupaj borila proti terorizmu in piratom ter sodelovala v Afganistanu.

Vendar velike razlike ostajajo. Eno najbolj spornih vprašanj je protiraketna obramba. Rasmussen je danes Rusiji vnovič zatrdil, da Natova protiraketna obramba ni uperjena proti njej. "Rusija za nas ni grožnja in tudi Rusija ne bi smela videti Nata kot grožnje," je poudaril.

Vendar Rusija zahteva pravno zavezujoča zagotovila, da ščit ne bo uperjen proti njej, Nato pa ji ponuja politična. "Najboljše zagotovilo za Rusijo je neposredno sodelovanje z nami" pri razvoju protiraketne obrambe, je še dejal Rasmussen.

Tudi Sirija ni tema, ki druži Nato in Rusijo. Medtem ko zahodne države Moskvo pozivajo, naj pritisne na sirski režim, da bi končal nasilje, pa je Lavrov danes dejal, da je za razmere kriva tudi sirska opozicija, in pozval k pritisku nanjo, naj spoštuje premirje.

Ob tem je ruski zunanji minister pozval k opustitvi negativne retorike glede načrta posebnega odposlanca ZN za Sirijo Kofija Annana. "Preden razmišljamo o tem, kaj bomo napravili v prihodnosti, moramo storiti vse, da bi ta načrt uspel," je dejal.

Znak zastoja v odnosih je tudi to, da se novi-stari ruski predsednik Vladimir Putin po vseh pričakovanjih ne bo udeležil vrha v Chicagu. V Natu vztrajajo, da je razlog natrpan Putinov urnik na domači sceni, zaradi katerega vrh z Rusijo ne bi bil "praktičen in pragmatičen".

Rasmussen je poleg tega povedal, da bosta poskušala s Putinom čim prej uskladiti dvostransko srečanje. "To, da v Chicagu ne bo vrha, ni nič dramatičnega. Naše sodelovanje z Rusijo ni odvisno od enega samega srečanja," je dejal.

V Natu sicer ob tem izpostavljajo dejstvo, da smo v letu volitev v Rusiji in ZDA ter da je nov zagon v odnosih med Natom in Rusijo mogoče pričakovati prihodnje leto, ko bo jasno, kdo bo sogovornik na ameriški strani.