Vseh 15 članic VS ZN, tudi Rusija in Kitajska, je podprlo resolucijo, ki poziva vse sprte strani v Siriji - tako sile predsednika Bašarja al Asada kot opozicijo - naj takoj prenehajo z uporabo sile ter k izvajanju mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana v šestih točkah.

Uresničevanje tega načrta naj bi takoj začela preverjati skupina 30 neoboroženih vojaških opazovalcev, ki naj bi stopila v stik s sprtima stranema ter "poročala o izvajanju popolne prekinitve oboroženega nasilja v vseh oblikah in s strani vseh vpletenih strani".

Napotitev te predhodnice mednarodnih opazovalcev je prvi korak za nadzor krhkega premirja med sprtima stranema v Siriji, ki je po 13 mesecih nasilja začelo veljati v četrtek. Skupina 30 opazovalcev naj bi v Sirijo odpotovala že prihodnji teden.

O širši misiji za nadzor premirja, ki naj bi štela še okoli 200 opazovalcev, pa bo VS ZN odločal, če bo premirje v Siriji zdržalo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon naj bi Varnostnemu svetu o izvajanju resolucije poročal do četrtka, 19. aprila.

Resolucija tudi poziva vse sprte strani v Siriji, da "zagotovijo varnost misiji in drugim pripadnikom Združenih narodov brez pogojev glede svobode gibanja ali dostopa". Pri tem opozarja le "oblasti v Siriji", torej Asadove sile, da je tovrstno zagotavljanje varnosti in svobode gibanja predstavnikom ZN njihova odgovornost.

Resolucija tudi poziva k polni uresničitvi mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana v šestih točkah, najprej s prekinitvijo sovražnosti, nato z začetkom pogajanj, ki bi nato pripeljala do večstrankarskega sistema v državi.

To je prva resolucija glede nasilja v Siriji, ki je bila sprejeta v Varnostnem svetu. Pred tem sta Rusija in Kitajska že dvakrat z vetom zablokirali predloge resolucij, ki bi obsodile nasilje Asadovih sil nad civilisti. V 13-mesečnih spopadih je po uradnih ocenah ZN umrlo najmanj 9000 ljudi, najmanj 45.000 pa jih je zapustilo državo.

Sprejemanje resolucije se je sicer zavleklo, saj je imela Rusija precej pomislekov s prvotnim predlogom, ki je bil pred članicami VS ZN v petek. Kot pa je po sprejetju sedanje različice pojasnil ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin, je besedilo sedaj po "pomembnih spremembah bolj uravnoteženo".

A glede na to, da so danes iz Sirije znova prihajala poročila o napadih Asadovih sil na položaje upornikov v Homsu, je ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice izrazila "resne pomisleke" glede Asadove zavezanosti k spoštovanju premirja.

Podobno so se odzvale tudi druge zahodne države. Francoski veleposlanik Gerard Araud je dejal, da bo predhodna opazovalna misija sedaj predstavila resen test za Sirijo o tem, ali misli resno z zavezi. Britanski veleposlanik Mark Lyall Grant pa je spomnil, da je do sprejema resolucije prišlo "šele po letu dni trpljenja sirskega ljudstva pod nepredstavljivo brutalnostjo režima, ki si prizadeva le za lastno preživetje".

Sirski režim ne glede na premirje spet z orožjem nad civiliste

Sile sirskega režima so danes v jutranjih urah nadaljevale z obstreljevanjem uporniških četrti mesta Homs, poročajo tuje tiskovne agencije. Varnostni svet Združenih narodov se medtem pripravlja na glasovanje o resoluciji o napotitvi opazovalne misije za nadzorovanje izvajanja očitno krhkega premirja v Siriji, vzpostavljenega v četrtek.

Približno eno uro so sile, zveste sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, danes obstreljevale četrti Džurat al Šajah in Al Kvarabis v Homsu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili aktivisti Sirskega observatorija za človekove pravice. Podatkov o morebitnih žrtvah še ni.

Nasilje se je nadaljevalo tudi v mestu Dmeir v bližini Damaska, kjer so al Asadove sile streljale na avtomobil, pri čemer je bil en civilist ubit, dva pa ranjena.

Gre za najnovejše podatke o nasilju v Siriji, kjer je ne glede na premirje, uradno vzpostavljeno v četrtek, šest civilistov umrlo tudi v petek, ko je več deset tisoč Sircev v protestu proti režimu zopet zakorakalo na ulice.

Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan, zaslužen za formalni pristanek sirske opozicije in režima na premirje, medtem pričakuje, da bo v državo prihodnji teden potovalo prvih 30 neoboroženih opazovalcev, kar pa bo odvisno od izidov glasovanja o ustrezni resoluciji v VS ZN.

K glasovanju so po dveh dneh ostrih pogajanj z Rusijo pozvale ZDA. Rusija namreč podpira zgolj krajšo različico resolucije, ki ne vključuje konkretnih varnostnih zagotovil za opazovalce s strani sirskega režima in zahteve po umiku vojske in težkega orožja iz naseljenih območij.

Ruski veleposlanik v ZN Vitalij Čurkin je pogajanja z ZDA sicer opisal kot "razmeroma težka", poudaril pa je tudi, da si Rusija, ki je z vetom skupaj s Kitajsko sicer že dvakrat preprečila sprejem resolucije VS o Siriji, želi glasovanja o resoluciji, ki bi "okrepila" premirje v Siriji.

ZDA in njene zaveznice se tako tokrat ogibajo napovedi izidov glasovanja, saj ni mogoče popolnoma izključiti ponovnega ruskega veta.

Vlade držav članic VS ZN so sicer že v petek prejele tako daljšo različico resolucije, ki so jo sestavile ZDA, Velika Britanija in Francija, kot krajšo, ki jo predlaga Rusija.

Obe različici resolucije za pot v Sirijo pooblaščata prvih 30 opazovalcev in Sirijo pozivata, naj opazovalcem omogoči neovirano gibanje po državi. Za razliko od daljše različice pa v krajši ni obsodbe kršitev človekovih pravic v Siriji in jasnega poziva al Asadovemu režimu k uresničitvi vseh šestih točk Annanovega mirovnega načrta.

Rusija, ki sicer - tako kot Kitajska - podpira Annanov načrt, naj bi si namreč želela "kratko besedilo", na podlagi katerega bi potem lahko razpravljali o polnem mandatu misije.