Al Asad je še izpostavil, da je Sirija v zvezi z Annanovim načrtom izrazila pripombe, a podrobnosti ni navedel. Je pa dodal, da Sirija "ne bo varčevala z nobenimi prizadevanji, da bi ta misija uspela", poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na sirsko tiskovno agencijo Sana. V prvem javnem odzivu na načrt nekdanjega generalnega sekretarja ZN je al Asad poudaril tudi, da mora Annan od oboroženih skupin dobiti zavezo, da bodo ustavile "teroristična dejanja", uperjena proti vladi v Damasku. Prav tako morajo uporniki po njegovem mnenju odložiti orožje, ustaviti ugrabitve in poboje nedolžnih ter uničevanje javne in zasebne infrastrukture.

Sicer pa si al Asad želi, da bi Annan "upošteval vse elemente krize, tako mednarodne kot regionalne". Za uspeh Annanove misije je namreč po mnenju al Asada treba "posušiti vire terorizma, ki ga proti Siriji vodijo države, ki so sporočile, da so financirale in oboroževale teroristične skupine". Države, ki z denarjem in orožjem podpirajo oborožene skupine, je treba prepričati, da s tem takoj prenehajo, je pojasnil sirski predsednik. Annanov načrt v šestih točkah, ki ga je odobril Varnostni svet ZN, med drugim od vseh vpletenih zahteva prekinitev ognja, ki bi ga nadzirali ZN, zagotovitev dostave humanitarne pomoči na prizadeta območja ter osvoboditev ujetnikov.

Vrh Arabske lige

Arabski voditelji so ob začetku vrha Arabske lige v Bagdadu danes pozvali k mirni rešitvi krize v Siriji. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je ob odprtju vrha sirske oblasti pozval, naj udejanjijo mirovni načrt posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo, Kofija Annana.  Na vrhu, ki se ga udeležuje le devet od 22 članic Arabske lige, je generalni sekretar ZN Ban poudaril, da mora al Asad takoj uveljaviti določila mirovnega načrta, ki ga je pripravil Annan. "Svet čaka, da bodo obveze tudi udejanjene. Ključna je implementacija. Ne smemo zapravljati časa," je poudaril Ban.

Iraški predsednik Džalal Talabani je pozval k mirni rešitvi krize v Siriji brez zunanjega vmešavanja, ki bi izpolnila pričakovanja tamkajšnjega ljudstva. Irak, ki tokrat prvič v zadnjih dvajsetih letih gosti vrh Arabske lige, je glede svoje sosede in trgovinske partnerice Sirije doslej zavzemal milejše stališče in pozival k politični rešitvi. Katar in Savdska Arabija, ki sta na čelu prizadevanj za končanje nasilja sirskega režima nad tamkajšnjo opozicijo in pozivata k al Asadovemu odhodu in oboroževanju upornikov, sta zato na vrh v Bagdad poslala le svoja odposlanca.

Rešitev: pogovori

V osnutku sklepne izjave, ki jo je pridobila AFP in ki jo bodo objavili ob koncu vrha, naj bi arabski voditelji pozvali k pogovorom med sirsko vlado in tamkajšnjo opozicijo, ki bi temeljili na mirovnem načrtu Annana. Voditelji v regiji "obsojajo nasilje, umore in prelivanje krvi in se zavzemajo za politično rešitev preko nacionalnega dialoga," so poudarili v osnutku dokumenta. Sklepna izjava zaradi nesoglasij med arabskimi državami glede sirske krize po napovedih ne bo vključevala poziva al Asadu, naj odstopi, prav tako pa ne bo vsebovala zaveze o oboroževanju opozicijskih upornikov.

Kot je v sredo dejal iraški zunanji minister Hošjar Zebari, se bodo na vrhu izognili predlogom Katarja in Savdske Arabije za rešitev sirskega vprašanja. "Pobuda Arabske lige je jasna in ne zahteva od al Asada, naj odstopi," je Zebari dejal po srečanju zunanjih ministrov in dodal, da tudi prihodnje odločitve ne bodo šle v tej smeri. Iraški premier Nuri al Maliki je kolege opozoril, da bi lahko upore in protivladne proteste v državah v regiji izkoristila mednarodna teroristična mreža Al Kaida. "Glavna stvar, ki se je bojimo, je, da bi Al Kaida v arabskih državah, ki doživljajo pomembne spremembe, lahko našla nova območja za delovanje, potem ko je bila poražena v Iraku," je poudaril.

Eksplozija brez žrtev

Število in učinkovitost napadov Al Kaide v Iraku sta se po vrhuncu nasilja med leti 2006 in 2007 zmanjšala. Kljub temu pa mreža še vedno izvaja smrtonosne napade po državi. Med drugim je prevzela tudi odgovornost za napade 20. marca, v katerih je umrlo 50 ljudi. Zaradi srečanja v Bagdadu sicer veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi, za red pa skrbi prek 100.000 policistov. Kljub temu pa je bližini iranskega veleposlaništva v središču Bagdada odjeknila eksplozija bombe. O smrtnih žrtvah in ranjenih niso poročali.