Bombardiranje Haldije se je začelo minuli torek in od takrat je bilo po trditvah opozicijskih aktivistov ubitih že več deset ljudi. Aktivisti se bojijo, da bo Haldijo doletela podobna usoda kot sosesko Bab Amr, ki so jo sirske sile napadale skoraj mesec dni, preden so si jo pokorile.
O spopadih poročajo tudi iz kraja Deir Ezor na vzhodu države, iz osrednje pokrajine Hama, Idliba na severozahodu in južne pokrajine Dara. Enega človeka naj bi ubil ostrostrelec v Maret al Numanu v pokrajini Idlib.
Od začetka upora proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada marca lani je po navedbah sirskih aktivistov umrlo že 9100 ljudi.
Kriza se ne more vleči v nedogled
Odposlanec Arabske lige in Združenih narodov za Sirijo Kofi Annan je danes dejal, da se ne da postaviti skrajnega roka za končanje sirske krize, poudaril pa je, da se ta ne more vleči v nedogled. Po nedeljskih pogovorih v Moskvi in pred današnjim odhodom v Peking je še dejal, da je sedaj ključen začetek dialoga med stranmi v konfliktu.
Kot je povedal Annan, se mora o morebitnem odhodu al Asada z oblasti odločiti sirsko prebivalstvo. Obenem je dejal, da je z Damaskom razpravljal o morebitni opazovalni misiji ZN v Siriji.
Annan se je v nedeljo sestal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki je opozoril, da predstavlja Annan zadnjo možnost za izognitev državljanski vojni v Siriji. Ob tem je Annanu izrazil polno podporo Rusije.
Nekdanji generalni sekretar ZN Annan je sicer pred časom pripravil mirovni načrt za Sirijo, ki predvideva zaustavitev spopadov, dostop humanitarne pomoči do ogroženega prebivalstva, neovirano gibanje novinarjev, izpustitev zapornikov ter začetek političnega dialoga.
Kot je danes sporočil Annanov tiskovni predstavnik, se je Sirija spet odzvala na omenjeni načrt. Po navedbah predstavnika Annan odgovor Damaska preučuje, nanj pa se bo odzval zelo kmalu.
Zapiranje veleposlaništev
Državam, ki so se zaradi poslabšanja varnostnih razmer odločile zapreti svoja veleposlaništva v Damasku, sta se pridružili tudi Turčija in Norveška. Po besedah neimenovanega turškega diplomatskega vira so z današnjim dnem prekinili vse dejavnosti, diplomatsko osebje pa je že zapustilo sirsko prestolnico.
Turški generalni konzulat v mestu Alep, ki se nahaja v bližini sirsko-turške meje, ostaja odprt, je še povedal omenjeni vir.
Norveški zunanji minister Jonas Gahr Stoere je sporočil, da je tudi njegova država do nadaljnjega zaprla veleposlaništvo v Damasku. Kot je še pojasnil, bo norveški diplomat ostal v Damasku in nadaljeval delo preko danskega veleposlaništva. "Diplomat bo vzdrževal stike s političnimi akterji in poročal o razvoju" v Siriji, je še dejal norveški zunanji minister.
Poleg Turčije in Norveške je vrata svojih veleposlaništev že zaprlo več držav članic Evropske unije (Italija, Španija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska) in ZDA, pa tudi šest arabskih monarhij.
