Rehabilitacija Mihailovića je v nasprotju z dejstvi, ker gre za vojnega zločinca, četniki pa so bili pripadniki kvislinškega zločinskega gibanja, je ponovil Josipović novinarjem med obiskom državnega meteorološkega zavodu v Zagrebu.
"Lahko se spomnim veliko bojev, v katerih so četniki sodelovali z Nemci, Italijani in ustaši proti partizanom. Lahko se spomnim tudi tistih primerov, v katerih so storili pokol civilnega prebivalstva, tudi na Hrvaškem. Ob tem so tudi Srbi umrli od četniške roke," je izjavil Josipović, ki je dejal, da se ne more spomniti prispevkov četnikov v boju proti fašizmu.
"Če ga bodo rehabilitirali, bo to veliki korak nazaj glede druge svetovne vojne in antifašizma," je še dejal hrvaški predsednik. Josipović je prejšnji teden med obiskov v Splitu sicer že izpostavil, da gre za notranjo zadevo Srbije, na katero Hrvaška ne more vplivati. Napovedal je, da se bo Hrvaška verjetno formalno odzvala.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je danes v Bruslju prav tako dejal, da gre za "notranje in izjemno občutljivo vprašanje v Srbiji". Na dodatno novinarsko vprašanje, kakšno sporočilo bi Srbija poslala svetu, če bo rehabilitirala Mihailovića, je Jeremić odgovoril, da o tem ne želi razpravljati zunaj Srbije.
Tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić se je danes v Bruslju odzvala na postopek rehabilitacije četniškega voditelja. "Če bo to dobilo pozornost srbske javnosti, tudi v predvolilnem času, bo največ izgubila Srbija," je ocenila.
Privrženci Mihailovića trdijo, da je bil prvi antifašistični upornik v Evropi
Kot je pojasnila, gre za vrnitev na teme in način razmišljanja ter poskus vnovičnega določanja lastne identitete, ki se mu niso izognili niti v drugih državah regije. "Sicer pa so vsi, ki so to skušali storiti ali storili, utrpeli tudi največ posledic. Srbiji se želi izogniti temu problemu," je dejala vodja hrvaške diplomacije, ki je sodelovala na srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije.
Medtem se je danes v Beogradu na višjem sodišču nadaljeval postopek za rehabilitacijo Mihailovića, ki so ga jugoslovanske oblasti prijele po drugi svetovni vojni in ga leta 1946 obsodile na smrt ter nato usmrtile zaradi vojnih zločinov, sodelovanja z okupatorji in izdaje.
Ni znano, kje je pokopan Mihailović, ki je bil tudi visoki časnik kraljeve jugoslovanske vojske. Med drugo svetovno vojno je užival podporo kraljeve vlade, ki je pobegnila v London, in vodil četnike, ki so v imenu velikosrbske ideje storili nekatere izmed najhujših vojnih zločinov.
Njegovi privrženci, ki trdijo, da je bil prvi antifašistični upornik v Evropi, pa pričakujejo, da ga bo sodišče kmalu rehabilitiralo. Naslednji narok je določen za 11. maj. Mediji so poročali, da so se danes pred sodiščem v Beogradu verbalno spopadli privrženci in nasprotniki Mihailovićeve rehabilitacije. Med nasprotniki so bile tudi Ženske v črnem, ki so nosile napise "Stop ponarejanju zgodovine".
Za Mihailovićevo rehabilitacijo je zahtevo vložil njegov vnuk
Zahtevo za rehabilitacijo svojega deda je vložil Mihailovićev vnuk Vojislav, ki se mu je pridružilo več združenj, tudi Združenje političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima. Zahteval je izničenje obsodbe Mihailovića na smrt in da mu vrnejo državljanske pravice. Sodišče mora pred sprejemom odločitve preučiti dokaze, 16. marca pa so objavili tudi javni poziv vsem, ki kaj vedo o njegovi smrti. Sodišče namreč brez dokaza o smrti četniškega vodje ne more odločati o njegovi rehabilitaciji.
Posebna srbska komisija je sicer že ugotovila, da je bil četniški vodja usmrčen 17. julija 1946 na beograjski Adi Ciganliji in tam tudi pokopan, vendar njegovih posmrtnih ostankov še niso našli. Domnevajo, da so njegove posmrtne ostanke kasneje pokopali drugje.
