Kot je v sporočilu za javnost danes zapisal komisar SE za človekove pravice Hammarberg, bi lahko pobuda Medvedjeva izpred dveh tednov predstavljala uvod v dolgo pričakovano razpravo o političnih procesih, čeprav je Medvedjev tožilstvu dal na razpolago zelo kratek čas, in sicer do 1. aprila.

Medvedjev je poleg revizije primera nekdanjega vodje družbe Jukos odredil tudi revizijo primera njegovega poslovnega partnerja Platona Lebedjeva ter še 30 ruskih državljanov. Medvedjev se je za to odločil po neposrednih pogovorih s predstavniki opozicije 20. februarja.

Hodorovski bi bil sedaj po navedbah Hammarberga upravičen do pogojne izpustitve v prvem sodnem primeru proti njemu iz leta 2005, ko je bil na osem let zaporne kazni obsojen zaradi goljufije in utaje davkov. Temu je leta 2010 sledilo novo sojenje in obsodba na šest let zapora.

Hammarberg je ob tem poudaril, da sta obsodbi povzročili veliko razburjenje med skupinami za človekove pravice tako v Rusiji kot v tujini. Obenem je izpostavil, da je nadaljnje dvome v pravičnost procesa zoper Hodorovskega vzbudilo znano negativno mnenje tedanjega ruskega premiera Vladimirja Putina o Hodorovskem in Putinova izjava, da bi "tat moral sedeti v zaporu".

Vmešavanje politike v rusko in ukrajinsko sodstvo

Komisar SE za človekove pravice je sicer dodal, da do vmešavanja politike v sodstvo ne prihaja le v Rusiji, ampak tudi drugod, pri čemer je izpostavil predvsem Ukrajino, kjer sodniki po njegovem mnenju niso zaščiteni pred zunanjimi pritiski.

Hammarberg je pojasnil, da je med zaupnimi pogovori z aktivnimi in upokojenimi sodniki iz različnih držav prejel več sporočil o tem, da so vladni predstavniki sodnikom tajno odrejali, kako morajo razsoditi. V drugih primerih so po navedbah Hammarberga sodniki že vnaprej vedeli, kako morajo razsoditi, hkrati pa so se zavedali tudi posledic, ki bi jih čakale, če ne bi bili poslušni oblastem.

O političnem pritisku in pomanjkanju neodvisnosti sodnikov po navedbah Hammarberga poročajo predvsem iz "tranzicijskih" držav Srednje in Vzhodne Evrope, kjer so bili sodniki v času komunizma navajeni, da služijo interesom političnih režimov, česar se tudi v novih sistemih ne morejo odvaditi.

Hammarberg je ob tem poudaril, da mora biti neodvisnost sodnikov zaščitena in zapisana v ustavi, vlade pa morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da zavarujejo sodstvo pred nezaželenim zunanjim vmešavanjem. Med državami, ki se soočajo s temi izzivi, je Hammarberg omenil Gruzijo in Turčijo, do zmanjšanja neodvisnosti sodstva pa je po njegovem mnenju prišlo na Madžarskem.