Kot je dejal Sarkozy pred več kot 30.000 privrženci v kraju Villepinte blizu Pariza, bo Francija izstopila iz schengenskega območja, če v prihodnjih 12 mesecih ne bo občutnega napredka v boju proti nezakonitemu priseljevanju.
"Sprejeti moramo reformo schengna ki bo strukturna, tako kot reforma, ki smo jo sprejeli glede evra," je poudaril. Ob tem je dejal, da bi morala EU imeti možnost kaznovati katero koli državo schengenskega območja, ki ne bi dovolj zaprla svojih meja.
Leta 1985 podpisani schengenski sporazum ima 25 članic. Iz EU so v njem vse države članice razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija in Švica. Sarkozy s tršimi stališči do priseljencev očitno nagovarja volivce skrajne desnice oziroma privržence vodje Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki se bo prav tako potegovala za predsedniški položaj.
Že v torek je v televizijskem intervjuju dejal, da "je na francoskem ozemlju preveč priseljencev", zato namerava, če bo vnovič izvoljen, zaostriti politiko priseljevanja. Število oseb, ki jih letno sprejme Francija, bi tako skoraj prepolovili, s sedanjih 180.000 na okoli 100.000. Vendar pa je to v schengenskem prostoru težko izvedljivo, saj ni nadzora na notranjih mejah.
Prednost evropskim izdelkom
Sarkozy se je danes tudi zavzel za uveljavitev pravila "kupujmo evropsko", po zgledu ameriškega pravila "kupujmo ameriško", po katerem bi države članice EU v javnih naročilih dale prednost evropskemu blagu. Poleg tega bi v skladu s tem protekcionističnim ukrepom tista podjetja, ki proizvajajo v Evropi, lahko dobila evropska javna sredstva.
"Zakaj bi se Evropa odrekala nečemu, kar si dovoli najbolj liberalno gospodarstvo na svetu, ZDA," je vprašal. Če na tem področju ne bo napredka, bi lahko Francija po besedah Sarkozyja taka pravila sprejela enostransko. "Da svobodni trgovini, ne nelojalni konkurenci," je poudaril.
Prvi krog volitev v Franciji bo 22. aprila, zmagovalec pa bo predvidoma znan šele po drugem krogu 6. maja. Glede na javnomnenjske raziskave naj bi sicer na volitvah zmagal kandidat socialistov Francois Hollande.
