Od 25. februarja naprej je lahko vsak, ki je obiskal spletne strani telefonskega imenika imenik.hr podjetja Imenik d.o.o, prišel do omenjenih in nadvse osebnih podatkov več kot 43 tisočih državljanov Hrvaške. Podjetje je sicer vse podatke po več pritožbah ljudi umaknilo, a bodo na Googlovem iskalniku dostopni še kak teden ali dva, ker so se shranili v Googlov hranilnik.

Ena od uporabnic spleta, ki je o incidentu obvestila hrvaški Jutarnji list, je v iskalnik vtipkala svoje ime in presenečen obstala, ko je zagledala, katere podatke o njej lahko praktično vidi vsak. ''Kaj vemo, kdo bo te podatke zlorabil, lahko pride do materialne škode. Ogorčena tudi zato, ker sem kontaktirala podjetje, a so le arogantno zavrnili mojo prošnjo, da podatke umaknejo. Nato sem jih prijavila Agenciji za zaščito osebnih podatkov. Odvetnik agencije mi je dejal, da se bodo posvetili primeru, a da naj dejanje takoj prijavim tudi policiji.'' Slednje je tudi storila, policija ji je povedala, da gre za kršenje zakonov.

Umaknili le zaradi jeznih odzivov

Iz podjetja Imenik so povedali, da so vsi ti podatki javni in da so jih prevzeli iz sodnega registra Ministrstva za pravosodje, iz svoje strani pa so jih umaknili le zato, ker so bili deležni 'jeznih odzivov ljudi, ki ne vedo, da so to javni podatki.''

''Gre za javne podatke. To pomeni, da Imenik ničesar ne prevzema niti ne obdeluje, temveč samo citira, kar je že javno objavljeno. Na enak način deluje tudi Google. Telekomunikacijski operaterji morajo ponujati popolne podatke o naslovu in telefonskih številkah o podjetnikih, sledeč HAKOM-u – Imenik je namreč nosilec koncesije za centralni telefonski imenik Hrvaške. Ker pa so podatki pogosto nepopolni, je logično, da podrobnosti pridobimo iz javnih registrov,'' je dejal Toni Kutlić iz Imenik d.o.o.

Kazni?

Agencija za zaščito osebnih podatkov je dejala, da so že začeli s preiskavo prijave, ki so jo dobili in da bodo v skladu s tem postopali, vse državljane, ki pa se počutijo oškodovane so pozvali, naj se jim oglasijo.

Predpisana kazen za osebo (fizično ali pravno), ki zlorabi osebne podatke tuje osebe, je denarna, sodišče pa lahko dosodi celo šest mesecev zapora.