Moskva je doslej ščitila al Asada pred strožjimi sankcijami ter obtožila zahodne države, da z zagovarjanjem sirske opozicije spodbujajo konflikt v Siriji.
Rusija je posvarila, da bo v Varnostnem svetu ZN blokirala vse resolucije, ki bi lahko botrovale ponovitvi nedavnih dogodkov v Libiji, kje je posredovanje zveze nato pripomoglo k strmoglavljenju libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Po navedbah ZN je bilo v skoraj letu dni zatiranja protirežimskih protestov v Siriji ubitih več kot 7500 ljudi. Aktivisti trdijo, da je bilo žrtev al Asadovega režima še več, več kot 8000.
Tunizija je konec februarja izrazila pripravljenost ponuditi azil al Asadu in njegovi družini, če bi bil dosežen dogovor o njegovem umiku s predsedniškega položaja. Tunizijski predsednik Moncef Marzouki se je tudi zavzel za sodno imuniteto za al Asada in člane njegove družine.
Tudi turški predsednik Abdullah Gül je dejal, da bi bila Turčija pripravljena razmisliti o azilu za sirskega predsednika, če bi prejela prošnjo za to, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
