Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je ob dodelitvi statusa kandidatke Srbiji izrazil upanje, da bo to državo spodbudilo k nadaljnjim prizadevanjem za izpolnitev meril za članstvo in nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja.

Odpiranje poti napredka in gospodarskega razvoja

Slovenski premier Janez Janša je ocenil, da ta odločitev ni pomembna samo za Srbijo, temveč tudi za regijo in EU. Premier upa, da bo to prispevalo tudi k premiku za Makedonijo, ki že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke, čaka na začetek pristopnih pogajanj z unijo, ter k hitrejšemu reševanju odprtih dvostranskih vprašanj med Srbijo in Kosovom.

Srbski predsednik Boris Tadić je v odzivu poudaril, da dodelitev statusa kandidatke za članstvo "odpira pot napredka in gospodarskega razvoja" Srbije. "Državljani Srbije so nosili najtežje breme reform, ki jih je morala izvesti naša država, da se je preoblikovala v demokratično družbo, v kateri so spoštovane človekove pravice in pravice manjšin ter evropske vrednote," je v odzivu dejal Tadić. Obenem je Srbe opozoril, da jih veliko dela še čaka, preden bo Srbija začela pristopna pogajanja z unijo.

Na podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Srbiji so se poleg Tadića že odzvali tudi nekateri drugi srbski politiki.

"Dodelitev statusa ne pomeni nič"

Nekdanji podpredsednik vlade Božidar Đelić je za srbsko televizijo RTS dejal, da bo potrebno v dialogu s Prištino rešiti še vprašanji telekomunikacij in oskrbe z električno energijo, preden lahko Srbija računa, da bo dobila datum za začetek pogajanj z EU.

Podpredsednik Srbske radikalne stranke Dragan Todorović pa je menil, da dodelitev statusa Srbiji in njenim državljanom ne pomeni nič. Poleg tega naj bi odločitev dodatno poslabšala položaj Srbije, saj naj bi se tako odprla pot za nova izsiljevanja. Tudi predsednik Demokratske stranke Srbije Vojislav Koštunica je ocenil, da ni razloga za veselje.

Iz držav Zahodnega Balkana pa so v Beograd prihajale številne čestitke. Kot ocenjujejo vodilni politiki več držav v regiji, gre za zgodovinsko odločitev za Srbijo, ki bo pozitivno vplivala tudi na evropsko perspektivo ostalih držav Zahodnega Balkana.

Tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ocenila, da je status kandidatke za članstvo v EU pomemben korak naprej za prihodnost Srbije.

Potrjena je bila evropska prihodnost Srbije

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so poudarili, da je bila z odločitvijo Evropskega sveta ponovno potrjena evropska prihodnost Srbije in odprta pot za priprave na začetek pogajanj Srbije za članstvo v EU. Ocenili so tudi, da so vse države regije dobile jasen signal, da širitvena politika ostaja eno najučinkovitejših in najboljših instrumentov EU za krepitev prostora svobode, varnosti in trajnostnega razvoja.

Nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje ocenjuje, da je status kandidatke dobra novica za Srbijo, ker jo "na nek način postavlja v krog držav, ki delijo skupno evropsko usodo". S tem pa se tudi začenja postopek evropskih pogajanj in prilagajanje srbske zakonodaje evropski. Kot je še povedal za STA, Srbija s tem postaja država, ki je zanesljiva za tuje partnerje in vlagatelje ter si odpira možnost nadaljnjega gospodarskega, političnega in socialnega razvoja.

Evropski poslanec Jelko Kacin (Alde/LDS), tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, je menil, da je z dodelitvijo statusa kandidatke v Srbiji bistveno manj manevrskega prostora za nekatere bolj populistično naravnane stranke, ki so srbsko volilno telo begale z morebitno alternativo EU, kar naj bi bilo strateško povezovanje z Rusijo. Dodal je, da lahko gre Srbija zdaj brez težav na volitve in pred tem v predvolilno kampanjo.

Resna partnerica s svojo proevropsko držo

"Skrajni čas je, da Srbija pospeši tempo približevanja EU, saj si njeni državljani zaslužijo evropsko prihodnost," pa je v sporočilu za javnost zapisala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Ocenila je, da je Srbija v zadnjem mesecu naredila velik napredek in dokazala, da je resna partnerica s svojo proevropsko držo.

Srbija je po lanskih aretacijah še zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, v glavnem zaradi nasilja na severu Kosova.

Vrh EU je Srbiji decembra lani določil tri pogoje za status: napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju ter dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

Preboj je bil dosežen konec minulega tedna, ko sta bila v okviru dialoga Beograda in Prištine izpolnjena dva od omenjenih pogojev. Strani sta namreč po dolgih pogajanjih dosegli kompromis o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in o izvajanju dogovora o skupnem upravljanju meje na severu Kosova.

Na koncu se je zapletlo še zaradi Romunije, ki je zahtevala, da se v sklepe vključi ureditev statusa vlaške manjšine v Srbiji. Problem je bil rešen tako, da bo Evropska komisija pozorno spremljala prizadevanja Srbije glede varstva manjšin in o tem poročala v poročilu o napredku Srbije na poti v EU.