V Federaciji BiH dan neodvisnosti praznujejo na dan, ko se je 29. februarja in 1. marca 1992 na referendumu 99,4 odstotka udeležencev opredelilo za neodvisno državo. Dva dni kasneje so razglasili samostojno državo Republiko BiH. Sledilo je mednarodno priznanje, članica Združenih narodov pa je BiH postala 22. maja 1992.

Visoki predstavniki državnih, federalnih in občinskih oblasti so dan neodvisnosti danes obeležili na sarajevskem pokopališču s položitvijo vencev na več spomenikih in spominskih obeležjih. Med drugim so se poklonili tistim, ki so se borili za Sarajevo med njegovim 44-mesečnim obleganjem ter 1600 otrokom, ki so bili med 11.000 smrtnimi žrtvami obleganja, pa tudi prvemu predsedniku BiH Aliji Izetbegoviću, poroča tiskovna agencija Federacije BiH Fena.

Predsedujoči predsedstvu BiH, sicer hrvaški član predsedstva, Željko Komšić je ob tem izrazil obžalovanje, ker zaradi političnih okoliščin dneva neodvisnosti ne praznujejo po vsej državi, medtem ko bi bil v vsaki drugi državi to eden najpomembnejših dni v zgodovini.

"Če ga praznujemo ali ne, je BiH neodvisna država. To ostaja dejstvo, ne glede na izpodbijanje tega dneva, zgodovine in prihodnosti BiH. BiH stoji in obstaja," je poudaril Komšić.

Tihić: zanikanje dneva neodvisnosti je zanikanje daytonskega sporazuma

Premier Federacije BiH Nermin Nikšić pa je menil, da vse več državljanov BiH razume, da brez močnih državnih institucij ni prihodnosti v prihodnji združeni Evropi.

Predsednik največje bošnjaške stranke, Stranke demokratične akcije (SDA), Sulejman Tihić pa je menil, da pomeni zanikanje dneva neodvisnosti zanikanje daytonskega sporazuma, ki jasno govori o tem, da veljajo vsi zakoni Republike BiH, dokler niso spremenjeni ali razveljavljeni. "Zakon o državnih praznikih še vedno velja," je dodal.

Predsednik parlamenta Republike srbske Igor Radojičić je medtem v Banja Luki danes zatrdil, da ni zakona, po katerem je današnji dan praznik in da ga torej del Federacije BiH obeležuje "po nekih vojnih zakonih". "Republika srbska ima svoj zakon o praznikih, po katerem 1. marec ni praznik, za nas je to eden od datumov, ki je zaradi enostranskih odločitev privedel do vojne," je dodal.

Srbi, ki so takrat tvorili okoli 33 odstotkov prebivalstva BiH, so sicer referendum večinoma bojkotirali, udeležilo pa se ga je 64 odstotkov volilnih upravičencev. Zato politiki Republike srbske vztrajajo, da je bila odločitev o neodvisnosti sprejeta brez pristanka srbskega naroda.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je tako v sredo ponovil, da je 1. marec "praznik bošnjaškega naroda" in da ga skuša bošnjaška stran vsiliti kot praznik, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

BiH je bila četrta republika SFRJ, ki se je odločila za neodvisnost

Po poročanju francoske tiskovne agencije danes niso praznovali niti bosanski Hrvati, ki so nezadovoljni s svojim statusom v Federaciji BiH. "Leta 1992 sem glasoval za neodvisnost. Če pa me danes vprašate, ali imamo Bosno, kot smo si jo predstavljali, je moj odgovor ne," je dejal predsednik glavne stranke bosanskih Hrvatov HDZ BiH Dragan Čović, ki je dan pred praznikom napovedal, da bo tudi na 20 do 30 odstotkih ozemlja federacije, kjer živijo Hrvati, danes delovni dan.

BiH je po Sloveniji, Hrvaški in Makedoniji marca 1992 postala četrta republika nekdanje SFRJ, ki se je odločila za neodvisnost, korak, ki je bil zaradi njene izrazite mešane nacionalne sestave tudi daleč najbolj tvegan in je posledično imel najbolj krvave posledice.

Izida referenduma o neodvisnosti ni sprejela Srbska demokratska stranka sedaj haaškega obtoženca Radovana Karadžića, ki je ob pomoči režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića in Jugoslovanske ljudske armade odgovorila z oboroženim odporom. Samo nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti, 6. marca 1992, se je tako začela vojna, med katero so sile bosanskih Srbov v Srebrenici s pobojem več kot 8000 Bošnjakov storile genocid.

Vojna se je končala decembra 1995 s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma. V njej je v skoraj štirih letih umrlo več kot 100.000 ljudi, v tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Več sto tisoč je bilo ranjenih, dežela uničena, njena demografska struktura pa spremenjena.