Policija je danes potrdila, da so bivše vojake prijeli v Zagrebu, Bjelovarju, Gospiću in Selcih pri Crikvenici, sicer pa niso objavili imen oseb, ki jih sumijo vojnih zločinov proti civilistom in vojnim ujetnikom. Hrvaški mediji ugibajo, da gre za neposredne storilce kaznivih dejanj. Vsi naj bi bili priprti v Zagrebu, v petek pa naj bi jih zaslišalo pristojno tožilstvo.
Hrvaške sile so proti srbskim enotam sprožile operacijo za osvoboditev območja Medaškega žepa pri Gospiću 9. septembra 1993. Na območju operacije, ki je bilo veliko približno 30 kvadratnih kilometrov je živelo približno 400 prebivalcev.
Vojaške cilje so dosegli že drugi dan operacije, po osmih dnevih pa so zapustili območje in ga prepustili mirovnim enotam ZN. Med operacijo pa je bilo umorjenih tudi 23 civilistov in pet vojaških ujetnikov ter uničenih približno 300 zgradb.
Sojenje za vojne zločine v Medaškem žepu je bilo prvo, ki ga je haaško sodišče prepustilo hrvaškem pravosodju. Zaradi omenjenih zločinov so Norca leta 2008 obsodili na sedem let zapora, dve leti zatem pa je vrhovno sodišče znižalo prvotno kazen na šest let.
Razsodbo so združili v enotno kazen 15 let zapora, ker je Norac medtem že prestajal 12-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov na območju Gospića. Novembra lani so ga spustili na prostost potem ko je prestal dve tretjini enotne kazni.
Sodišče je obtožb za zločine v Medaškem žepu oprostilo generala Ademija, za katerega so ugotovili, da ni imel poveljniške moči nad vsemi hrvaškimi enotami, ki so bile vključene v operacijo.
Po sojenju Norcu in Ademiju so protestirale nevladne organizacije, ker pravosodje ni sprožilo nobene preiskave ne proti neposrednim storilcem niti proti nekaterim drugim visokim vojaškim in političnim uradnikom, ki naj bi bili tudi odgovorni za vojne zločine v Medaškem žepu.
