Nigerijci s podporo administracije predsednika Baracka Obame, organizacij za človekove pravice in zaščito okolja ter nekaterih profesorjev prava tožijo po leta 1789 sprejetem zakonu, ki omogoča tujcem, da v ZDA sodno preganjajo kršitelje mednarodnega prava.
Zvezno sodišče prve stopnje je tožbo Nigerijcev dovolilo, vendar pa je prizivno sodišče v New Yorku odločilo, da se korporacij po tem zakonu ne more preganjati, ker velja le za posameznike.
Tu pa je nastal zanimiv zaplet, saj je vrhovno sodišče ZDA leta 2010 v primeru "Citizen united" korporacije oziroma podjetja izenačilo s posamezniki glede pravic do finančne podpore političnim kandidatom.
Vrhovno sodišče ZDA bi se tako z odločitvijo v korist Shella, ki ga podpira nizozemska vlada in številne druge korporacije, med njimi CocaCola, zapletlo v paradoks. Podjetjem bi dalo pravice, vendar pa bi jih razbremenilo dolžnosti oziroma odgovornosti za svoje početje.
Tožba Nigerijcev je bila vložena že leta 2002 in odvetniki Shella trdijo, da bi morala biti razveljavljena. Med drugim tudi, ker je škodljiva za vlaganja v revnih državah, ker takšne tožbe škodijo ugledu podjetij.
Tožniki trdijo, da sta dve enoti Shella Royal Dutch Petroleum in Shell Transport and Trading preko svojih hčerinskih družb v Nigeriji pomagali podpirati zločinski režim, ki je v letih 1992 do 1995 pobijal, ugrabljal, mučil in samovoljno zapiral ljudi v delti reke Niger.
Vrhovno sodišče je obenem poslušalo tudi primer tožbe ameriškega državljana Asida Mohameda. Ta toži Palestinsko osvobodilno organizacijo in Palestinsko upravo zaradi mučenja in umora njegovega očeta. Tožbo je vložil po zakonu o zaščiti žrtev mučenja iz leta 1991. Sodišče bo odločilo, ali tudi ta zakon velja le za posameznike.
