Glede zakona, ki je resno zaostril odnose med Parizom in Ankaro, je ustavni svet presodil, da so poslanci izvedli neustaven napad na svobodo izražanja "s kaznovanjem tistih, ki spodbijajo obstoj zločinov, ki jih kot take priznavajo ali opredelijo poslanci".

Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala, da je šlo pri pokolu Armencev med letoma 1915 in 1917 za genocid. Zakon, ki ga je zgornji dom parlamenta sprejel 23. januarja, podprl pa ga je tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pa je šel še dlje, saj je zanikanje tega genocida postalo kaznivo dejanje, za katero je zagroženo do leto dni zapora in denarna kazen v višini 45.000 evrov.

Ustavni svet je v utemeljitvi odločitve danes dodal, da se ne želi vmešavati v področje odgovornosti zgodovinarjev.

Turčija je odločitev ustavnega sveta že pozdravila. Namestnik turškega premierja Bulent Arinc je na twitterju zapisal, da je odločitev "preprečila možno resno krizo v turško-francoskih odnosih". Ocenil je tudi, da so francoski politiki, ki so podprli zakon, s tem dobili lekcijo iz prava.

Diskriminatorno in rasistično

Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu pa je ocenil, da bo odločitev preprečila prihodnje poskuse sprejemanja podobnih zakonov. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je sicer ob potrditvi v senatu zakon označil za "diskriminatornega" in "rasističnega", Ankara pa je ustavila politično in vojaško sodelovanje s Francijo.

Ustavni svet je o zakonu presojal, potem ko je po njegovi potrditvi v obeh domovih parlamenta 76 senatorjev vložilo zahtevo za njegovo ustavno presojo. Za uveljavitev zakona je po potrditvi v parlamentu sicer manjkal samo še Sarkozyjev podpis.

Odločitev ustavnega sveta je dokončna, Sarkozy, ki ga v manj kot dveh mesecih čaka trd boj za ponovno izvolitev, pa je 1. februarja obljubil, da bo predložil nov osnutek zakona, če ga bo ustavni svet spoznal za neustavnega.

Po današnji odločitvi ustavnega sveta je Sarkozy že izrazil "veliko razočaranje in globoko žalost". Kot so še sporočili iz njegovega urada, je vladi že naročil, da pripravi nov predlog zakona in pri tem upošteva odločitev ustavnega sveta, poroča AFP.

Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih prek milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000. V Ankari tudi zavračajo označevanje pokola za genocid in vztrajajo, da cilj ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč da je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom.