Potem ko se je razpoloženje na trgih po torkovem dogovoru finančnih ministrov glede drugega programa pomoči Grčiji, vrednega 237 milijard evrov, izboljšalo, so se finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) v Ciudad de Mexicu v soboto osredotočili na širše reševanje dolžniške krize območja evra. Zlasti ZDA, Kanada in Japonska so pritisnile na predstavnike držav s skupno evropsko valuto, da morajo okrepiti t.i. obrambni zid za zaščito evra, saj da se lahko le na ta način prepreči širjenje krize v druge države.
Mater vseh obrambnih zidov
Omenjene države evropski monetarni uniji v tej luči svetujejo združitev moči začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki bo zaživel julija letos. Na ta način bi se posojilna moč ESM namreč povečala na okoli 750 milijard evrov. "Poskrbeti moramo za mater vseh obrambnih zidov," je v soboto ob robu srečanja poudaril generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria, ki je kritičen do počasnosti Evrope. "Stroški negotovosti in stroški nesprejetja odločitev so vsak dan ogromni," je opozoril.
Tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner je države z evrom pozval, naj vzpostavijo "močan in verodostojen" obrambni zid. "Če bodo to storile, ne bodo zgolj zmanjšale tveganja za svetovno gospodarsko rast, temveč bodo zagotovile tudi dovolj kisika za reševanje dolgoročnih vprašanj," je prepričan. Nad tovrstnimi predlogi pa ni bil navdušen nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Kot je izpostavil, "nimajo ekonomskega smisla". Minister verjame, da so države s skupno evropsko valuto opravile svojo nalogo in je kritičen do neskončnih denarnih prispevkov v mehanizme za stabilnost evra.
Nespodbudni vplivi
Krepitev obrambnega zidu bi po Schäublovih besedah nespodbudno vplivala na države, pred katerimi so naloge konsolidacije javnih financ in implementacija strukturnih reform, prav tako pa ne bi izboljšala gospodarskih obetov evrskega območja. Danes je sicer nemški finančni minister v Mehiki napovedal, da se bo Evropa o krepitvi obrambnega zidu odločila marca.
O vprašanju krepitve ESM oziroma prenosu neporabljenih sredstev začasnega sklada za zaščito evra v ESM, kar bi skupno posojilno moč povečalo na okoli 750 milijard evrov, bodo sicer voditelji držav in vlad članic EU govorili že na vrhu EU, ki bo v Bruslju prihodnji teden.
Evropa je trenutno bolj naklonjena krepitvi sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Sklad je januarja napovedal, da si bo prizadeval zbrati dodatnih 500 milijard dolarjev sredstev, s katerimi bi državam pomagal pri blaženju globalne finančne krize.
