Med zaslišanje je upokojeni general in takratni načelnik operativnega oddelka generalnega štaba srbske vojske, Ljubomir Obradović, Karadžiću odgovoril, da mu ni znano, da bi s strani generalnega štaba "s terena prišlo kakšno poročilo o zločinih".
Karadžić je svojo trditev podkrepil z branjem poročil srbske vojske o operacijah drinskega korpusa med in po zavzetju Srebrenice. Sodnik ga je vprašal, ali "osvajanje cone, ki je bila pod zaščito Združenih narodov ni dovolj veliko opozorilo". Karadžić mu je odvrnil, da ga je o možnosti vstopa v mesto, 9. julija 1995, obvestil general Zdravko Dolimir. Po njegovem mnenju je imela vojska pravico področje zavzeti, saj "enklava ni bila demilitarizirana", kar je predvideval predhodni sporazum s sarajevskimi oblastimi in Unproforjem.
Obradović je med zaslišanjem še dodal, da se je v Srebrenici nahajala divizija vojske BiH, ki je "neprestano napadala" srbske vojake in vasi. "Zaradi tega smo jih imeli pravico nevtralizirati," je dodal Obradović. Omenil je še, da se v generalnem štabu niso pogovarjali o deportaciji ali pobijanju srebreniških Bošnjakov.
