Dawkins in Cantenburyjski nadškof Williams sta se pogovarjala o javnem dialogu, razprava pa je bila sklepni dogodek tedna ostrih razprav o vlogi vere v britanskem javnem življenju. Govorca sta uro in 20 minut vljudno razpravljala o naravi človeka in vprašanju absolutnega izvora. Med razpravo sta se dotaknila tudi pomena zavesti in razvoja človeškega jezika.

Nadškof je večino razprave mirno poslušal Dawkinsa in njegove razlage človeške evolucije ter se strinjal z večjim delom profesorjeve razlage izvora življenja. Dawkins pa se je v nekem tenutku obrnila na nadškofa: "Ne morem razumeti, kako ne vidite izredne lepote ideje, da se je življenje začelo iz nič. To je tako elegantno lepa stvar. Zakaj jo želite spraviti v nered s tako nerodno rečjo, kot je Bog?“

Williams se je strinjal z lepoto Dawkinsovega argumenta, a dodal: "O Bogu ne govorim kot o statistu, ki bi ga obesili na vse to.“

Razprava do te točke ni presenetila nikogar, nato pa je Dawkins postegel s priznanjem, da ne more biti stoodstotno prepričan, da Bog ne obstaja. Izjava, ki sicer sledi iz nemožnosti dokazovanja nečesa, kar se po definiciji izogne naravoslovnim metodam dokazovanja, pa je presenetila moderatorja sir Anthonyja Kennyja, ki je Dawkins nato vprašal: "Zakaj se potlej ne označujete kot agnostik?“

Dawkins je priznal, da samega sebe obravnava za agnostika in da ga za ateista predstavljajo drugi, je pa dodal, da obstajajo različne oblike agnosticizma. Opozoril je na svojo sedemstopenjsko merilo vere v Boga. Prva stopnja označuje tiste, ki so prepričani, da Bog obstaja, sedma pa tiste, ki so prepričani, da Bog ne obstaja. Vse med obema ekstremoma je agnosticizem, sebe pa je postavil na šesto stopnjo oziroma stopnjo 6,9.

Pojasnil je tudi, da kljub nemožnosti preprostega dokaza o neobstoju Boga, to še vedno ne pomeni, da kaj bolj veruje v njegov obstoj. Pri tem je opozoril na agnostike, ki se ob soočenju z nemožnostjo dokaza obstoja ali neobstoja Boga odločijo, da je verjetnost ene ali druge možnosti enaka. Sebe ostro loči od takšnega agnosticizma, saj je prepričan, da je verjetnost precej bolj naklonjena Božjemu neobstoju.