Da bo ustavitev izvoza zagotovo doletela tudi druge članice unije, če te ne bodo prenehale s sovražnimi dejanji proti islamskimi republiki, je po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr danes zagrozil namestnik ministra za nafto in vodje državne naftne družbe Ahmad Kalebani.

Za ustavitev izvoza nafte se je Iran odločil, potem ko je EU nedavno uvedla stroge sankcije proti tej državi zaradi njenega jedrskega programa, med katerimi je tudi postopen embargo na uvoz iranske nafte. Ta bo v celoti stopil v veljavo s 1. julijem.

Iran v EU izvozi več kot 20 odstotkov svoje nafte, največ v Italijo, Španijo in Grčijo. Od te nafte so torej najbolj odvisne države, ki jih je dolžniška kriza hudo prizadela in se spopadajo s hudimi javnofinančnimi težavami.

Dosedanji ukrepi, tj. ustavitev izvoza v Veliko Britanijo in Francijo, ki so jo v Teheranu napovedali v soboto in je bila uveljavljena danes, so sicer v veliki meri simbolični. Omenjeni državi namreč ne uvozita veliko iranske nafte - v Franciji ta predstavlja le okoli tri odstotke, v Veliki Britaniji pa manj kot odstotek vsega uvoženega črnega zlata.

Delegacija IAEA v Teheranu s ciljem iskanja rešitve glede jedrskega programa

Delegacija Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je danes prispela v Teheran na dvodnevni obisk, katerega cilj je iskanje rešitve spora glede iranskega jedrskega programa, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poročala iranska tiskovna agencija ISNA.

To je drug obisk delegacije IAEA v treh tednih in pomeni ključni preizkus pripravljenosti Irana na vsebinske pogovore glede njegovih sumljivih jedrskih dejavnosti, na katere je agencija opozorila v svojem novembrskem poročilu.

Delegacijo vodi vodja jedrskih inšpektorjev Herman Nackaerts, ki je pred odhodom na Dunaju izrazil upanje, da bo obisk prinesel konkretne rezultate, čeprav bo na napredek po njegovi oceni treba počakati še nekaj časa. V središču pogovorov bo morebitna vojaška dimenzija iranskega jedrskega programa, pa tudi druga pomembna vprašanja, je dodal.

Zahodni diplomati v IAEA so dejali, da je bil prvi obisk delegacije od 29. do 31. januarja namenjen predvsem vzpostavljanju zaupanja, inšpektorji pa se takrat niso sestali ne s ključnimi osebami iranskega jedrskega programa niti niso obiskali jedrskih objektov.

IAEA je v novembrskem poročilu opozoril, da izvaja Iran dejavnosti, ki bi lahko vodile do izdelave jedrskega orožja. Od takrat sta ZDA in EU okrepili sankcije proti iranski naftni industriji, naraščajo pa tudi domneve, da bi Izrael lahko sprožil napad na iranske jedrske objekte.

Vztrajajo: naš jedrski program je izključno civilen

Iranska vojska je medtem sporočila, da so danes začeli "obsežne vojaške vaje s ciljem okrepitve protiletalske obrambe občutljivih objektov, še posebej jedrskih". Kot so še sporočili s poveljstva protiletalske obrambe, bodo vaje na jugu države potekale štiri dni, med njo pa bodo uporabili vrsto raket, radarski sistem in letala, poroča AFP.

Iran vztraja, da je njegov jedrski program izključno civilen, minuli teden pa je sporočil, da je dosegel tehnološki napredek pri proizvodnji jedrskega goriva. Minuli teden je izrazil tudi pripravljenost na nadaljevanje šeststranskih pogovorov o svojem jedrskem programu, ki so zastali januarja lani. V odgovor na nove sankcije EU pa je Teheran v nedeljo ustavil dobavo nafte Franciji in Veliki Britaniji.

Financial Times je sicer v današnji izdaji poročal, da Iran zaradi sankcij s težavo skuša najti kupca za skoraj četrtino letnega izvoza nafte. Indijskim in kitajskim rafinerijam naj bi skušal prodati dodatnih 500.000 159-litrskih sodov surove nafte na dan z dobavo v aprilu ali skoraj 23 odstotkov nafte, ki jo je izvozil lani, je časnik izvedel pri obveščenih virih.

Če do sredine marca ne bo našel kupca za nafto, ki ustreza količini, ki so jo lani kupile evropske rafinerije, bo Iran prisiljen neprodane sode nafte shraniti v supertankerjih ali zmanjšati črpanje nafte. Oba ukrepa pa bi lahko zvišala ceno nafte, dodaja FT.