Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za socialno politiko in mlade Milanka Opačić je v četrtek dejala, da vlada še ni sprejela uradnega stališča o Acti, ker ga niso imeli časa proučiti zaradi drugih nujnih obveznosti na začetku mandata. Dodala je, da je sporazum v pristojnosti ministrstva za kulturo, ki skrbi tudi za vprašanja avtorskih pravic.

Za razliko od hrvaške vlade pa je hrvaški predsednik Josipović izjavil, da podpira Acto, ker "med človekove pravice ne sodi okoriščanje s tujim delom". "To je enako, kot da bi prišli v samopostrežbo, vzeli nekatere izdelke in povedali, da ste to storili, ker imate pravico, da bi se hranili," je pojasnil Josipović za radijsko mrežo Media servis. Dodal je, da nekdo pač ustvarja avtorska dela in je od tega odvisno njegovo preživetje.

Zaradi omenjene izjave so člani aktivistične hekerske skupine Anonimni v četrtek zvečer za 20 minut zrušili spletno stran hrvaškega predsednika ter obenem napovedali, da bodo to ponovili za tri ure tudi v soboto, preden se bodo začeli protesti proti Acti na Hrvaškem. V Zagrebu bodo protestirali ob 15. uri pred poslopjem zunanjega ministrstva, v Osijeku na osrednjem trgu in na Reki pred lokalno radijsko postajo.

Nasprotniki Acte poudarjajo, da bo sporazum omogočal blokiranje vsebin na spletu ne glede na to, ali gre za piratske ali legalne vsebine, kar bo ogrožalo temeljne človekove pravice in svobode, predvsem zaradi možnosti nadzora obnašanja uporabnikov spleta. Med drugim opozarjajo na cenzuro na spletu ne le nespodobnih vsebin, temveč tudi novic, ki niso v interesu vladajočih.

Josipović je sicer kot predsednik hrvaškega društva skladateljev in pravnik dejansko sodeloval tudi pri izdelavi spornega hrvaškega zakona o avtorskih pravicah (Zamp). Ta omogoča monopolističen položaj Hrvaški glasbeni uniji, ki s svojimi pravili pritiska tudi glasbenike in avtorje, ki niso njihovi člani in si sploh ne želijo zaščititi svojih avtorskih pravic.

Tudi Latvija zamrznila ratifikacijo Acte

Latvija se je danes pridružila seznamu evropskih držav, ki so začasno zamrznile proces ratifikacije spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta). V Berlinu pa so danes viri iz vlade dejali, da Nemčija k Acti ne namerava pristopiti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na latvijskem gospodarskem ministrstvu so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili, da so se za zamrznitev procesa ratifikacije sporazuma Acta, h kateremu so sicer skupaj z večino držav članic EU pristopili konec januarja, odločili, ker želijo videti, kako se bodo odločile druge države.

"Podpisali smo ga, vendar pa zdaj vidimo, da potrebujemo razpravo o tem. Družba pravi, da o njem ni bilo razprave, zato jo želimo zagotoviti, preden bomo dokument dali v parlamentarno obravnavo," je povedala tiskovna predstavnica ministrstva Daiga Grube.

Omenjeni sporazum so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, sta tudi Latvija in Slovenija, ni pa med njimi Nemčije. Neimenovani viri iz nemške vlade so danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejali, da Nemčija ne bo podpisala sporazuma, čeprav se je z njim že načeloma strinjala.

Podpis sporazuma je sprožil buren odziv v civilni družbi v državah, ki so ga podpisale, in tudi širše. Zvrstilo se je več protestnih shodov, ki jih je z napadi na spletne strani vlad oziroma odločevalskih organov podprla tudi mednarodna aktivistična hekerska skupina Anonymous. Slovenija pri tem ni bila izjema, nov shod se obeta 17. februarja.

Acto je v zadnjih dneh zamrznilo več držav

V minulih dneh se je nato več držav članic evropske sedemindvajseterice odločilo, da zamrzne proces ratifikacije sporazuma. Te so Poljska, Češka in Slovaška, danes se jim je pridružila še Latvija.

Acta je sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Pri oblikovanju Acte so sodelovale tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA.

Kritiki opozarjajo na sporne vsebinske določbe. Uveljavitev Acte naj bi pomenila nesprejemljivo reguliranje spletnih vsebin s strani organizacij, ki jih zanima samo dobiček, filtriranje spletnega prometa, ki bo lahko povzročilo vdore v zasebnost uporabnikov, ter omejevanje inovativnosti in dostopa do generičnih zdravil.

Največ prahu pa je Acta dvignila v zvezi z bojem proti spletnemu piratstvu. Po navedbah kritikov poskuša ustaviti spletno izmenjavo piratskih kopij filmov, glasbe in drugih vsebin s tem, da bo založbam in studiom oziroma imetnikom pravic dala nesorazmerno veliko moč.

Očitki zoper vlade držav pristopnic k sporazumu letijo tudi zaradi načina sprejemanja Acte - češ da so se pogajali s predstavniki industrije, ne pa tudi s predstavniki internetne skupnosti.