Hrvaška vlada načrtuje tudi 10-odstotno vmesno stopnjo DDV na otroško hrano, olje in beli sladkor ter komunalno storitev distribucije vode. Od 1. januarja 2013 bodo uveljavili vmesno stopnjo tudi za storitve v turizmu in gostinstvu, poleg brezalkoholnih pijač pa bo vmesna stopnja tudi za vino in pivo. Za žgane pijače bo DDV 25 odstotkov.

Po besedah finančnega ministra Slavka Linića DDV niso zvišali, da bi imeli več denarja v proračunu, temveč zato, da bi razbremenili hrvaško gospodarstvo. Negativne vplive zvišanja nameravajo omiliti z omenjeno vmesno stopnjo za določene izdelke in storitve. Vladne projekcije naj bi pokazale, da bo Hrvaška z zvišanjem DDV za dve odstotni točki okrepila letni proračun za približno 2,5 milijardi kun (331 milijonov evrov). Sicer bo zvišanje DDV na 25 odstotkov Hrvaško postavila med države, ki imajo najvišji tovrstni davek v Evropi, takoj za Madžarsko, ki ima 27-odstotni DDV.

Od 1. marca bodo 12-odstotni davek na dividende in deleže v dobičku plačale tako domače kot tuje pravne osebe. Omenjenega davka bodo oproščeni mali delničarji, ki bodo prejeli do 12.000 kun (1590 evrov) dividend na leto. Z marcem bodo zvišali neobdavčeni del pokojnin s 423 na 450 evrov. Vlada je danes v sabor poslala tudi predlog, da bi splošno stopnjo prispevkov za zdravstveno zavarovanje s 1. majem znižali s 15 na 13 odstotkov.

Od začetka leta 2013 bodo uvedli fiskalne blagajne in strogi nadzor storitev, zvišali bodo tudi prag za vpis v register obvezancev DDV s 85.000 kun (11.260 evrov) na 230.000 kun na leto (30.460 evrov), je še napovedal Linić. Po njegovi oceni spremembe zakonov kažejo, s katerimi davčnimi ukrepi se nameravajo bojevati proti novim odpuščanjem delavcev in proti ustavljanju procesa investicij. "Poskušamo del velikanskega bremena, ki je na gospodarstvu, delno prestaviti na porabo," je dejal Linić.

Ukinitev praznikov?

Hrvaški premier Zoran Milanović je povedal, da so predlogi zakonov navezani na predlog letošnjega državnega proračuna, ki naj bi ga na vladi obravnavali v ponedeljek. Nekateri ministri so hrvaškim novinarjem pred današnjo sejo vlade potrdili, da vlada razmišlja tudi o ukinitvi nekaterih praznikov, kar bi tudi pomagalo k produktivnosti gospodarstva.

Kot je danes poročal Novi list, vlada razmišlja o tem, da bi trije junijski prazniki postali delovniki. Gre za dan boja proti antifašizmu (22. junij) in dan državnosti (25. junij) ter cerkveni praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi telovo, ki so jih hrvaški državljani pogosto povezali v "mini počitnice".

Reški časnik spominja, da imajo na Hrvaškem 14 dela prostih dni zaradi državnih in cerkvenih praznikov, medtem ko jih imajo v Sloveniji 15, v Grčiji, Italiji in Franciji 12, v Veliki Britaniji pa imajo zgolj osem dela prostih prazničnih dni.

Buren odziv državljanov

Po novici, da bi jim lahko ukinili nekatere praznike, so se hrvaški državljani burno odzvali. Še posebej vroča je razprava na spletnem družbenem omrežju facebook.

"Ukiniti praznike? Ker jih imamo preveč? Ukinite sami sebi vaše ugodnosti! Koliko delovnikov imate vi? Ubogi ste," je na profil vlade na Facebook napisala neka državljanka in dodala, da je treba le še ukiniti nedeljo in jo spremeniti v "običajen delovni dan kot vse druge".

Nekoliko bolj slikovit je bil moški, ki je zapisal: "Država vam bo pustila elektriko, vendar boste morali stol sami kupiti." Ostali so predlagali nekatere ukrepe, denimo zmanjšanje vsote denarja, namenjenega Cerkvi, zmanjšanje plač saborskim poslancem na hrvaško povprečje in ukinitev nekaterih njihovih dodatkov …