Napetosti med ameriškimi vojaki, ki zasedajo deset odstotkov otoka s svojimi bazami in objekti ter prebivalci Okinave so doživele vrhunec leta 1995, ko so trije Američani posilili šolarko, kar je sprožilo množične proteste. Vladi sta leta 2006 dosegli dogovor, da se 8000 marincev premakne na Guam in drugam do leta 2014.
Vendar pa je dogovor predvideval preselitev ameriških enot iz zračnega oporišča marincev Futenma v drug objekt na Okinavi, česar pa prebivalci otoka nočejo, ampak želijo sporno bazo, iz katere so prišli posiljevalci, povsem zapreti. To je izvajanje dogovora onemogočalo, danes pa so eno vprašanje ločili od drugega.
Dogovor iz leta 2006 o umiku dela marincev lahko sedaj gre naprej in ni več vezan na zaprtje ali selitev oporišča Futenma. ZDA imajo na Japonskem okoli 50.000 vojakov, od tega jih je polovica na Okinavi. Dogovor predvideva, da bo na Okinavi na koncu ostalo skupaj le še 10.000 vojakov.
Okoli 4700 vojakov naj bi šlo na Guam, kjer jih pričakujejo z odprtimi rokami, saj več vojakov pomeni več denarja za lokalno ekonomijo. Okoli 3300 pa naj bi se jih preselilo v Avstralijo, na Havaje in Filipine. ZDA zaradi potreb po varčevanju spreminjajo svojo vojaško postavitev po svetu, čeprav bo tihomorsko območje Azije še bolj pomembno kot doslej zaradi večje pozornosti Kitajski.
