"Moja vest je čista, saj sem sprejemal odločitve, za katere sem menil, da so v skladu z zakonom, ... da bi preučil množične zločine, povezane z izginotjem ljudi," je v zaključnem pričanju pred vrhovnim sodiščem v Madridu poudaril Garzon.

"Sodnikova obveznost je nuditi zaščito žrtvam, ki so najpomembnejši element v tovrstnih zločinih," je še dejal.

Sojenje se je s tem končalo, kdaj pa bo sodišče izreklo kazen še ni znano.

Garzon, ki je v mednarodni javnosti postal znan, ko je leta 1998 zahteval izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, se pred sodiščem zagovarja zaradi prekoračitve pooblastil, v primeru obsodbe pa mu grozi prepoved opravljanja poklica.

Garzon naj bi zavestno presegel svoje pristojnosti, ko je odredil preiskavo izginotja 114.000 ljudi med špansko državljansko vojno (1936-1939) in Francovo diktaturo (1939-1975).

Za te zločine so v Španiji leta 1977 razglasili amnestijo. A Garzon se je leta 2008 kljub temu odločil za preiskavo, pri tem pa trčil ob ostro nasprotovanje konservativnih politikov in nekaterih pravnikov ter se nazadnje sam znašel na zatožni klopi.

Postopek se je začel 24. januarja, tedaj pa sta tako obramba kot tožilstvo zahtevala njegovo opustitev. Obramba je poudarila, da obtožbo podpirata le dve organizaciji skrajne desnice, njene argumente pa je podprlo tudi tožilstvo. V Španiji namreč obstaja institut ljudske obtožbe, ki vsakemu državljanu omogoča sprožitev postopka proti drugemu, čeprav ga prekršek neposredno ne zadeva. Sodišče je zavrnilo opustitev postopka.

Proti Garzonu sicer poteka še en postopek, prav tako zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, ker je v okviru preiskave o sumu korupcije v vrstah španske konservativne Ljudske stranke leta 2008 odredil prisluškovanje.