Veliki poraženci tokratnih volitev so liberalci, ki so zasedli zgolj dva poslanska sedeža, medtem ko so jih doslej zasedali pet. Poraz so doživele tudi ženske, saj se v poslanske klopi ni uspelo prebiti niti eni izmed 23 kandidatk. Doslej so v parlamentu sedele štiri poslanke.
Zmagovito islamistično zavezništvo je pred volitvami obljubljalo boj proti korupciji, prav tako pa naj bi nameravalo razkrinkati tiste, ki naj bi blokirali reforme v tej z nafto bogati državi ob Perzijskem zalivu. Volitve so potekale brez večjih posebnosti.
Predčasne volitve so v Kuvajtu sklicali potem, ko je kuvajtski emir, šejk Sabah al Ahmad al Sabah decembra lani že četrtič v manj kot šestih letih razpustil parlament. K temu ga je prisilila jeza opozicijskih poslancev zaradi domnevne korupcije v vladi, ki je bila zato primorana odstopiti.
Kuvajt je leta 1962 kot prva monarhija ob Perzijskem zalivu dobil ustavo, s katero je vladajoča družina pristala na delitev oblasti. A sistem dandanes očitno ni več zmožen razrešiti političnega zastoja, zaradi katerega so lani mladi, navdahnjeni z arabsko pomladjo, tudi v tej državi zahtevali reforme.
Konservativni Kuvajt, kjer imajo velik vpliv različni klani, namreč velja za neke vrsto polovično demokracijo, saj so ob izvoljenem parlamentu z zakonodajnimi pristojnostmi obširna pooblastila v rokah vladarja, v vladi pa večino mest zasedajo člani njegove družine. Številčno močni neizvoljeni člani vlade prav tako postanejo člani parlamenta, zaradi česar ta na koncu deluje le kot polizvoljena skupščina.
