Povsem jasno je, da med sankcijami, ki vključujejo tudi embargo na uvoz nafte, in pogajanji ni nobene povezave, je poudaril veleposlanik. "Vedno smo govorili, da smo pripravljeni na pogajanja." Kot je zagotovil, so vse dejavnosti Irana na področju jedrske energije pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), pri čemer je omenil, da je Teheran pred nekaj dnevi obiskala visoka delegacija IAEA, ki je sama sporočila, da je bil obisk dober.

Sankcije niso nič novega

Sankcije za Iran seveda niso nič novega, od začetka revolucije pred 34 leti so bile proti islamski republiki uvedene različne oblike sankcij. Iranski narod se tem pritiskom ni uklonil in Iran je kljub sankcijam izredno napredoval, je dejal Aghaeipour.

Veleposlaniku se zdi zanimivo, da imajo številne zahodne države, kot so Nemčija, Francija in Italija, zelo veliko blagovno menjavo z Iranom. Zasebna podjetja iz teh držav sodelujejo z Iranom in bodo sodelovala še naprej, je prepričan. Razlogi za sankcije so torej večinoma politični in po njegovem mnenju gre za "mehko vojno" proti Iranu.

Zahod je namreč zaskrbljen zaradi vse večje moči Irana in njegove vloge pri spremembah v regiji, meni Aghaeipour in dodaja, da ZDA izgubljajo svoj vpliv v regiji, njihov vse slabši položaj pa se kaže tudi v tem, da se zatekajo k terorističnim akcijam proti iranskim jedrskim znanstvenikom.

Val islamskega prebujanja

Glede velikih sprememb v arabskem svetu v zadnjem letu Aghaeipour meni, da se je v teh državah začel val islamskega prebujanja, ki se nadaljuje in se še ni končal. Kot je poudaril, ima to gibanje močno podporo med prebivalci, ki si želijo več pravic, boljših gospodarskih razmer in vodenja države v skladu z islamskimi načeli.

To je bilo očitno v Tuniziji in Egiptu, kjer so na prvih parlamentarnih volitvah po padcu prejšnjih režimov zmagale islamistične stranke. Tudi v Libiji, kjer je do sprememb prišlo ob posredovanju zveze Nato, je vodja nacionalnega prehodnega sveta dejal, da si želi islamsko vlado, je navedel Aghaeipour.

V Siriji je po njegovih besedah situacija drugačna. Sirija je namreč prva obrambna črta proti "sionističnemu režimu" in za razliko od drugih držav v regiji z njim nima ne uradnih ne neuradnih odnosov, je poudaril Aghaeipour. To po njegovem seveda ne pomeni, da se Iran strinja z nasilnim zatiranjem protivladnih protestnikov v Siriji. Sirska vlada mora ugoditi željam naroda in izvesti potrebne reforme, se pa Teheran ne strinja z vmešavanjem drugih držav v sirske notranje zadeve, je dejal veleposlanik.

"Iran je velika država in Slovenija ima dobre možnosti"

Razmere v sosednjem Iraku se po njegovih ocenah po nedavnem umiku ameriške vojske počasi stabilizirajo, vendar bodo posledice ameriške okupacije vidne še dolga leta. V Afganistanu so razmere bolj zapletene kot v Iraku, umik tujih sil pa bo nedvomno koristil afganistanskemu narodu, ocenjuje Aghaeipour in dodaja, da nekatere zahodne države na žalost mislijo, da države v regiji potrebujejo skrbnike.

Aghaeipour je še dejal, da se dvostranski odnosi med Iranom in Slovenijo dobro razvijajo, še posebej po odprtju rezidenčnega veleposlaništva islamske republike v Sloveniji julija lani. Od takrat so stiki med državama intenzivnejši, pogostejši so obiski na različnih ravneh. Veleposlanik sicer ni zadovoljen z obsegom blagovne menjave med državama, ki je za zdaj zelo skromna - leta 2010 je znašala 45 milijonov evrov, pri čemer je šlo v veliki meri za slovenski izvoz.

"Iran je velika država in Slovenija ima dobre možnosti," je poudaril Aghaeipour. Priložnosti za slovensko gospodarstvo vidi na področjih tehnologije, elektronike, energetike, lesne industrije in gozdarstva, Iran pa lahko na drugi strani ponudi številne kakovostne izdelke, npr. suho sadje, začimbe, perzijske preproge in kemične izdelke.