Tako naj bi Nato do sredine leta 2013 Afganistancem predal odgovornost za varnost v vseh afganistanskih pokrajinah. "Od takrat naprej bodo v ospredju na celotnem afganistanskem ozemlju afganistanske varnostne sile, vloga naših sil pa se bo postopoma iz bojne spremenila v podporno," je Rasmussen novinarjem predstavil načrt.

Po njegovih besedah ta načrt sicer ne predstavlja "ničesar novega", saj bodo tuji vojaki v Afganistanu ostali do konca leta 2014, kot je bilo predvideno na zadnjem vrhu Nata v Lizboni novembra leta 2010. "Ta načrt še vedno ostaja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dodal Rasmussen.

Gre za nadaljevanje postopne predaje odgovornosti in to je v sredo nakazal tudi ameriški obrambni minister Leon Panetta. Kot je dejal, naj bi Nato do konca leta 2013 "začel prehod iz bojne vloge v vlogo urjenja, svetovanja in pomoči". Po besedah Panette bo leto 2013 ključno za dokončen prenos oblasti na afganistanske varnostne sile še v preostalih pokrajinah, leto 2014 pa bo "leto utrjevanja te tranzicije".

O podrobnostih načrta naj bi se zdaj na dvodnevnem zasedanju v Bruslju najprej pogovarjali obrambni ministri članic zavezništva, dokončno pa naj bi ga potrdili maja na vrhu Nata v Chicagu, še navaja AFP.

Čeprav tako Panetta kot Rasmussen pravita, da načrt ne predstavlja "ničesar novega", pa so te njune napovedi prve, da bi zavezniške sile v Afganistanu, ki trenutno štejejo okoli 130.000 vojakov, svoje bojne naloge končale že sredi prihodnjega leta. V Lizboni so se zavezniki namreč odločili, da naj bi se bojne naloge sil Isaf zaključile do konca leta 2014, nato pa naj bi zavezniški vojaki prevzeli omenjene podporne naloge.

To je po navedbah AFP tudi najmočnejši signal administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki se bo letos potegoval za vnovičen mandat, da želi dokončno zaključiti vojne, ki jih je podedoval od Georgea Busha. Misija v Iraku se je zaključila decembra z umikom še zadnjega ameriškega vojaka.

Poleg tega je omenjena strategija tudi v "sozvočju" z napovedmi francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki ga letos prav tako čakajo volitve, da se bodo bojne naloge francoskih vojakov v Afganistanu končale leto pred siceršnjo napovedjo Nata, torej že leta 2013. Po tem datumu naj bi ostali le še tisti francoski vojaki, ki bi urili afganistanske.

V skladu z načrti

V Natu so uradno še vedno prepričani, da proces tranzicije - torej prenosa oblasti na afganistanske sile - poteka v skladu z načrti in da so talibanski uporniki bolj ali manj premagani. Po drugi strani se je v minulih dneh v javnosti pojavilo zaupno poročilo Nata, da so talibani prepričani, da bodo takoj po odhodu tujih sil ponovno osvojili Afganistan.

Obrambni ministri 28 članic zveze Nato bodo danes na neformalnem zasedanju razpravljali tudi o razvoju koncepta pametne obrambe, ki naj bi v času finančne krize, ko morajo zaveznice krčiti obrambne izdatke, prinesel boljše rezultate z enakimi sredstvi.

Govora bo tudi o operaciji Kfor na Kosovu. Zaradi lanskih nemirov na severu Kosova je zavezništvo za zdaj opustilo načrte za zmanjšanje sil na Kosovu z okoli 5800 na okoli 2000 pripadnikov. Razmišljalo se je tudi o povečanju sil, vendar se za to niso odločili.

Med drugim bodo govorili tudi o projektu izgradnje protiraketnega ščita v Evropi, ki naj bi se nadaljeval tudi ob nasprotovanju Rusije. Kot ob sklicevanju na diplomatske vire poroča AFP, naj bi bilo že določeno, da bo v zavezniški letalski bazi v nemškem Ramsteinu poveljniški center ščita. Delovati naj bi začel po vrhu Nata v Chicagu, je še napovedal vir.

Nato je sicer že lani sporočil, da bo Španija gostila ameriške ladje s prestreznimi raketami, v Turčiji pa bo postavljen radarski sistem za odkrivanje groženj. Prestrezne rakete bodo z letom 2015 nameščene tudi v Romuniji, z letom 2018 pa tudi na Poljskem. Tedaj naj bi sistem postal tudi polno operativen.