"Zatiranje je beseda leta 2011. Nikoli ni bila svoboda informacij tako tesno povezana z demokracijo, nikoli ni delo novinarjev tako motilo sovražnikov te svobode," je zapisala organizacija Novinarji brez meja v svojem desetem letnem poročilu o svobodi medijev v 179 državah. "Nikoli še ni bilo tako številnih primerov cenzure in fizičnih napadov na novinarje," je poudarila.

Samo v peščici držav so razmere za novinarje dobre - na Norveškem, Finskem, v Nemčiji, na Švedskem, v Švici, Avstriji, na Irskem, v državah Beneluksa, Zelenortskih otokih, Kanadi in Namibiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Finska je na prvem mestu po svobodi medijev od začetka priprave seznama pred več kot desetimi leti. Tako kot lani sta na vrhu še Norveška in Nizozemska, kar služi kot opomin, da je "svobodo medijev mogoče ohraniti samo v močnih demokracijah in da demokracije potrebujejo svobodo medijev," je poudaril RSF.

Slovenija napredovala za 10 mest

Slovenija sodi med države z zadovoljujočim stanjem in je uvrščena na 36. mesto, od lani pa je napredovala za deset mest. V poročilu sicer ni navedeno, čemu gre pripisati ta napredek.

Med deset najbolje uvrščenih držav, med katerimi prevladujejo evropske, se je prvič uvrstila kaka afriška država - Zelenortski otoki, ki so se uvrstili na deveto mesto, odlikuje pa jo "resnična strpnost oblasti do novinarjev".

Povsem drugačne razmere so v državah na spodnjem delu seznama, kjer zadnja tri mesta povsem pričakovano še vedno zasedajo Eritreja, Turkmenistan in Severna Koreja, absolutne diktature brez civilnih svoboščin. Letos jim sledijo Sirija, Iran in Kitajska.

"Enačba je preprosta: odsotnost ali zatiranje civilnih svoboščin nujno vodi v zatiranje svobode medijev. Diktature se bojijo in prepovedujejo informacije, še posebej, če bi jih lahko spodkopale," poudarjajo Novinarji brez meja.

ZDA, Francija, Italija in Španija bi lahko bile boljše

"Velike demokracije, tako ZDA kot Francija, Italija in Španija, pa bi lahko bile boljše," je po poročanju AFP dejal generalni sekretar organizacije Jean-Francois Julliard. Pojasnil je, da so do teh držav še toliko bolj strogi, ker bi morale služiti kot primer.

Izpostavil je, da v nekaterih evropskih državah prihaja do poslabšanja razmer, kot so preiskave v uredništvih, obtožbe in obsodbe novinarjev, medlost pravosodja. "Imamo občutek, da so lani skušali vzpostaviti nadzor nad informacijami bolj kot pred desetimi leti," je dodal.

V ZDA je bilo lani 25 novinarjev žrtev aretacij in brutalnosti policije, medtem ko so poročali o protestnih gibanjih. ZDA so se tako na seznamu znašle na 47. mestu, medtem ko so bile leta 2010 na 20. mestu.

Madžarska, ki je bila leta 2010 uvrščena na 23. mesto, je padla za 17 mest na 40., potem ko je vladajoča stranka Fidesz vzpostavila neposreden nadzor nad mediji in sprejela sporne spremembe ustave.

V Italiji ni politične volje

V Evropski uniji sicer obstaja jasna meja med državami, kot sta Finska in Nizozemska, ki sta vedno imeli dobro oceno, in državami kot so Bolgarija (na 80. mestu), Grčija (na 70.) in Italija (na 61.), ki predvsem zaradi pomanjkanja politične volje ne rešijo vprašanja svobode medijev.

Bolj kot kdajkoli pa je svoboda medijev izziv, s katerim se morajo soočiti države na Balkanu, ki želijo postati članice EU, a trpijo zaradi negativnih posledic gospodarske krize, so še poudarili Novinarji brez meja. Medije izrabljajo v zasebne ali kriminalne namene, pesti jih nelojalna konkurenca na zelo majhnih trgih, narašča tudi samocenzura med vse več slabo plačanimi novinarji. Pravosodni organi, ki so povezani z oblastmi, pa so bolj zainteresirani za nadlegovanje novinarjev kot končanje nekaznovanosti tistih, ki grozijo ali fizično napadajo novinarje.

To se dogaja v BiH (na 58. mestu na seznamu), Črni gori (na 107.), Albaniji (na 96.) in Makedoniji (na 94.), ki je izgubila 40 odstotkov medijev z zaprtjem Plus Produkcije, ki je imela v lasti tri dnevnike in vodilno zasebno televizijo.

Revolucije oziroma upori v arabskih državah pa so imeli različen vpliv na delo novinarjev. V Tuniziji se razmere izboljšujejo, država pa je v letu dni napredovala kar za 30 mest na 134. mesto. Egipt je zaradi primerov nasilja nad novinarji izgubil 39 mest in pristal na 166. mestu.

RSF poročilo pripravi na podlagi vprašalnika, ki ga pošlje 18 organizacijam za človekove pravice na petih celinah, svojim 150 dopisnikom po svetu, novinarjem raziskovalcem, pravnikom in borcem za človekove pravice, navaja AFP.