"Tiste zapornike v Guantanamu, proti katerim obstajajo verodostojni dokazi, bi morali obtožiti in jim soditi. V nasprotnem primeru jih je treba izpustiti," je izpostavila Pillayeva.
Kritična je bila tudi do nove ameriške obrambne strategije, ki jo je Obama podpisal minuli mesec. Ta namreč po mnenju komisarke ZN uzakonja prakso neomejenega zapiranja ujetnikov brez sojenja. Kot je ocenila, je strategija v nasprotju z najbolj temeljnimi načeli pravice in človekovih pravic.
Taborišče za osumljene teroriste, ki so ga ZDA odprle v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, je začelo delovati pred desetimi leti. Obama je januarja 2009 ukazal taborišče zapreti, a je kasneje od tega odstopil.
V zaporih taborišča Guantanamo je danes še 171 ujetnikov. Med njimi je 89 nedolžnih in čakajo, da se vrnejo v svojo domovino ali tretje države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti, če jim doma grozijo hude kršitve človekovih pravic.
Po ocenah organizacije za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch, je v desetih letih delovanja šlo skozi taborišče 779 ljudi. Doslej so jih 600 izpustili, osem jih je umrlo, od teh jih je šest storilo samomor.
