Niinistöju, kandidatu vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije, so ankete za nedeljo napovedovale okoli 40 odstotkov glasov in s tem prepričljivo prednost pred tekmeci, ki pa ne bo dovolj za končno zmago že v prvem krogu. Dejansko je nato zanj glasovalo 37 odstotkov volivcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na drugem mestu je z 18,7 odstotka glasov pristal Haavisto. Njegov preboj v drugi krog je presenečenje, saj je večina pričakovala, da bo to uspelo nekdanjemu zunanjemu ministru Paavu Vayrynenu iz Sredinske stranke, odločnemu evroskeptiku, ki se zavzema za ponovno uvedbo finske marke. A Vayrynen je s 17,5 odstotka glasov pristal na tretjem mestu.
Četrto mesto je z 9,4 odstotka glasov zasedel desničarski populist Timo Soini, vodja stranke Pravi Finci. Ta rezultat je za nacionalistično stranko, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah zabeležila velik uspeh in postala tretja najmočnejša stranka v državi, veliko razočaranje, piše dpa. Finci so tako, na presenečenje mnogih, v drugi krog volitev poslali kandidata, ki veljata za odločna zagovornika evropske integracije, medtem ko sta morala evroskeptika Vayrynen in Soini priznati poraz. "Oba predstavljata Finsko, ki si želi odprt in strpen odnos z Evropo in svetom," je o Niinistöju in Haavistu danes zapisal liberalni časnik Helsingin Sanomat.
Socialdemokrati največji poraženci
Za največje poražence tokratnih volitev veljajo socialdemokrati, iz vrst katerih so prišli vsi finski predsedniki zadnjih 30 let. Tokrat je namreč njihov kandidat, nekdanji premier Paavo Lipponen s samo 6,7 odstotka glasov pristal šele na petem mestu. 63-letni Niinistö velja za enega najbolj izkušenih politikov na Finskem. V letih 1995-2003 je bil pravosodni in nato finančni minister v tedanji socialdemokratski vladi, nato je zasedal položaj enega od podpredsednikov Evropske investicijske banke, v letih 2007-2011 pa je bil predsednik parlamenta. Kot finančni minister, znan po strogi fiskalni politiki, je Finsko popeljal v območje z evrom.
V razpravi o prihodnji vlogi Finske v evrskem območju, kar je bila glavna tema predvolilne kampanje, je odločno vztrajal pri stališču, da finsko izvozno usmerjeno gospodarstvo potrebuje delujoče območje z evrom ter da odstop od skupne valute ne pride v poštev.
Nekdanji okoljski minister Haavisto je v volilni tekmi izpostavljal predvsem teme, kot so enakopravnost, varovanje okolja in reševanje konfliktov. V minulih letih je kot predstavnik ZN in EU posredoval v več kriznih žariščih po svetu. Od leta 2002 je v registrirani partnerski zvezi z moškim iz Ekvadorja. Podpirajo ga predvsem mlajši volivci. Volilnih upravičencev na Finskem je 4,4 milijona, volilna udeležba v nedeljo pa je bila 72,8-odstotna. Sedanja predsednica Tarja Halonen po dveh zaporednih šestletnih mandatih na tokratnih volitvah ni smela kandidirati. Vloga predsednika na Finskem je sicer predvsem protokolarna.
