Gre za delovno sobo enega najbolj osovraženih Nemcev v zgodovini, bivšega šefa zloglasne tajne policije Nemške demokratične republika (NDR) Stasi, ki je vohunila, zasledovala in ogrožala življenja velikega števila državljanov NDR. Sobo, ki jo je Erich Mielke uporabljal vse do začetka leta 1990, lahko od minule nedelje obiščejo prav vsi. Med njimi se bodo zagotovo našli tudi tisti, ki so pred točno 22 leti nasilno vdrli v zgradbo, da bi izvedeli resnico o tistemu, ki jim je dolga leta grenil življenje.

"Sovražnik je tisti, ki misli drugače"

Prostor je videti popolnoma tak kot je bil 15. januarja 1990, preden je razjarjena množica ljudi vdrla vanj. Rdeč tepih, svetlo pohištvo, veliko kovine – tipični industrijski dizajn NDR. V tem prostoru je od 1957 pa do 1989 sedel Mielke. Za razliko od raznobarvne opreme v sobi je bil svet v Mielkejevi glavi urejen po strogem črno-belem principu – obstajajo le prijatelji in sovražniki. Skladen s tem je tudi naslov razstave, ki je ob 22. obletnici "osvoboditve" osrednjega štaba Stasija postavljena prav v teh prostorih - "Sovražnik je tisti, ki misli drugače".

Ko so januarja 1990 ljudje vdrli v prostore Stasija, so pred uničenjem rešili tudi milijone dokumentov, ki so pričali o zločinih agentov Stasija. Poleg dokumentov pa so rešili tudi različne predmete – od pohištva pa do pisarniškega pribora. Od samega začetka za ohranitev Stasijevega štaba kot muzeja in opomnika prihodnjim generacijam skrbi združenje "Antistalinistična akcija" (ASTAK).

11 milijonov za restavriranje

Srce razstavnega prostora je ravno Mielkejeva pisarna. Prostor je bil dolgo časa zaprt za javnost, saj sta država Nemčija in ASTAK le pred nekaj leti dosegla soglasje glede skrbništva za nekdanji center Stasija. Država je restavriranju "Hiše 1", kot so pripadniki Stasija imenovali zgradbo, v kateri je bil štab, namenila 11 milijonov evrov. Stavba je bila v precej slabem stanju.

Večina opreme se po ničemer ne razlikuje od tiste v drugih uradih nekdanje NDR. Edina izjema je telefonska naprava z velikim rdečim gumbom, ki je služil za odprtje direktne linije s Centralnim komitejem NDR. Zanimiv je tudi električni pisalni stroj znamke "Robotron", ogromen TV sprejemnik pa je presenetljivo delo "zahodnega" Phillipsa – ta je bil obiskovalcem z zahoda verjetno že v zgodnjih 90. letih deloval kot kakšen muzejski primerek, poroča Deutsche Welle.

Posvečen žrtvam Stasija

Obiskovalci lahko obiščejo tudi sobo za sestanke, kjer je velik zemljevid NDR s "kapitalističnim otokom", zahodnim Berlinom. V muzeju ne manjka pričevanj o žrtvah zloglasnega policijskega aparata, katerim je ta trajna razstava tudi posvečena. Med bolj znanimi žrtvami Stasija so znani pesnik in kantavtor Wolf Biermann, pa tudi umetnica Gabriele Stötzer. Med portreti žrtev se nahaja tudi podoba Rolanda Jahna, sedanjega šefa Stasijevega zgodovinskega arhiva. "Bolj ko poznamo diktaturo, bolj bomo pripravljeni delati na demokraciji," so besede, s katerimi je Jahn komentiral Stasijev muzej.