Jeza ameriških Kubancev

S tem si je nakopal jezo v ZDA živečih Kubancev, ki so domovino zapustili zaradi Castrove in Chejeve revolucije ter razglašajo v Argentini rojenega in v Boliviji ubitega gverilca za vojnega zločinca. Nekaj proticastrovskih aktivistov pa je tudi spisalo peticijo, s katero so od nemškega avtomobilskega proizvajalca zahtevali opravičilo ter hkrati pripomnili, da reklamnemu oddelku v Mercedes-Benzu zagotovo ne bi prišlo na misel, da v promocijske namene uporabijo Egona Krenza, zadnjega čuvaja berlinskega zidu. Ernesto Ariel Suarez, Američan kubanskega rodu, pa je proti Mercedesu sprožil tudi spletno kampanjo prek družbenega omrežja Facebook zaradi "uporabe podobe množičnega morilca". Mercedesova krovna družba Daimler AG se je hitro odzvala in objavila opravičilo zaradi uporabe revolucionarjevega lika v predstavitvi vzajemne rabe avtomobila, hkrati pa dodala, da je šlo le za eno od mnogih fotografij, ki so jih uporabili pri Zetschejevi obrazložitvi. "Daimler ni upravičeval dejanj te zgodovinske osebe (Cheja), niti politične filozofije, ki jo je zagovarjal. Iskreno se opravičujemo vsem, ki so se počutili prizadete," je sporočilo vodstvo avtomobilske družbe.

Mercedes je svojo shemo delitve avtomobila, poimenovano CarTogeder, ki seveda ni neka skupna (komunistična) last avtomobila, ampak omrežje, prek katerega vozniki najdejo sopotnike na skupni vožnji in obratno, celo nekakšen posodobljen avtoštop. Zetsche je na predstavitvi govoril o njegovem trajnostnem vplivu na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter o denarnih prihrankih pri gorivu, kar je ameriško televizijo CBS zbodlo, da se je v svojem komentarju ironično vprašala, zakaj izdelovalec ne ravno poceni avtomobilov v celofan prihrankov zavija svojo dejansko željo po prodaji čim več svojih avtomobilov.

Che je ljubil motorje

Če je ene zmotila Chejeva gverilska dejavnost in so Mercedesu očitali, da propagira človeka, ki je po kubanski revoluciji prevzel poveljstvo nad havansko vojaško utrdbo in hkrati zaporom La Cabana ter ukazal eksekucijo od 156 do celo 550 jetnikov, so drugi avtomobilskemu gigantu zamerili, ker ga je povezal s štirikolesniki. Znamenita je namreč Guevarova pot po Južni Ameriki leta 1952 na enocilindrskem motociklu iz leta 1939. V devetih mesecih je tik pred zaključkom študija medicine s prijateljem Albertom Granadosom prepotoval 5000 kilometrov, iz navdušenega motorista pa se je medtem prelevil v človeka, ki ga je globoko prizadela neverjetna revščina, ki jo je videval na poti in zaradi katere je osovraženi kapitalizem poimenoval spopad med volkovi.

Che je v svojem eseju Ljudje in socializem na Kubi med drugim zapisal, da človek doseže svojo izpopolnitev, ko ustvarja brez fizične nuje, da se zraven prodaja kot blago. Zetschejeva predstavitev na sejmu uporabne elektronike je daleč od tega in tudi samega "car-sharinga". Namenjena je bila širši Mercedesovi viziji pametnega avtomobila, pravzaprav potujočega komunikacijskega centra, ki bo vozniku in sopotnikom omogočal dostop do vseh sodobnih medijev ob vsakem času. Avtomobili bodo postali naši digitalni spremljevalci, je še razložil šef Mercedesa, da se vozniki ne bi povsem razčlovečili, pa bo očitno pravšnje vzajemno potovanje z ljudmi z istim ciljem, poiskanimi prek v avtu dostopnih družbenih omrežij, kakršno je Facebook.