Prve zapornike so po pričanju neimenovane priče izpustili v glavnem mestu v petek. Danes naj bi izpustili aktiviste, ki se zavzemajo za uvedbo demokracije v Mjanmaru, kar je eden izmed pogojev za to, da se gospodarske sankcije, ki jih je bila država deležna, vsaj delno sprostijo.
Prejšnji četrtek so oblasti oznanile konec več desetletij dolgih sporov z etično uporniško skupino Karen, ki se zavzema za večjo avtonomijo. Gre za eno izmed osmih etničnih skupin v državi, ki se za večje pravice zavzemajo že vse odkar se je Burma leta 1948 otresla britanske oblasti. Vse od takrat ljudje niso bili resnično svobodni, je za CNN izjavila ena izmed upornic in dejala, da se vsi zavedajo, da če se ne bodo še naprej borili za svobodo, bodo umrli.
Sporazum z njimi je s strani mednarodne skupnosti viden kot poskus Mjanmara, da bi civilni vladi omogočila večjo kredibilnost v mednarodni skupnosti, poroča CNN. Pripadniki Karena bodo po novem lahko prosto potovali po državi, a s seboj ne bodo smeli prenašati orožja, je izjavil vladni uradnik.
Uporniki se mira še ne veselijo, ker menijo, da je za to še prezgodaj. "Začeti moramo s premirjem in nato nadaljevati s pogajanji,“ je izjavil podpredsednik gibanja David Thakabaw.
Mir in premirje v državi sta bili eni izmed glavnih zahtev Aung San Suu Kyi, politične aktivistke, ki je večji del svojega življenja preživela v priporu. Leta 2010 so jo izpustili, Suu Kyi pa bo s svojo politično stranko, ki s zavzema za uvedbo demokratičnega sistema v državi, sodelovala tudi na prihajajočih volitvah, in zahodnih sil.
Če bo premierje uspešno, se bo lahko veliko ljudi, ki so zaradi strogega vojaškega režima in nenehnih sporov iz države pobegnili, vrnilo domov. Državo, ki je bila leta 1989 iz Burme preimenovana v Mjanmar, sicer od leta 1962 vodi vojaška hunta pod vodstvom Thein Seina, ki je bil izvoljen marca 2011.
