Obama je napovedal, da se bodo ZDA po desetletju vojn usmerile predvsem na območje Azije in Tihega oceana, kjer bodo utrdile svojo prisotnost, kakor tudi na Bližnji vzhod, predvsem na Iran, ki predstavlja grožnjo z jedrskim programom. ZDA želijo, da se lahko v času, ko se soočajo s krčenjem proračunske porabe, še vedno soočajo z vsemi strateškimi izzivi današnjega sveta.

Smithova je dejala, da bo ameriška vojska še naprej najmočnejša na svetu, čeprav strategija ne predvideva več možnosti vodenja dveh velikih vojn hkrati. Podrobnosti bodo šele izdelane, vendar naj bi se bile ZDA poslej na splošno sposobne z velikimi kopenskimi silami na primer bojevati na enem mestu, drugje pa bi se osredotočili na zadrževanje sovražnika z drugimi metodami, kot so posebne enote, spletna vojna, natančno bombardiranje iz zraka in podobno.

Gordon je poudaril, da ostajajo transatlantski odnosi glavni vir stabilnosti v nepredvidljivem svetu in Evropa je še naprej glavni partner pri promociji svetovne varnosti. Zagotovil je, da bodo ZDA še naprej zavezane evropski varnosti in sposobne uresničevati zaveze iz 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki zavezuje članice zveze Nato k medsebojni pomoči v primeru napada na katero med njimi.

Poleg tega se bo nadaljevalo sodelovanje s partnerji iz zavezništva pri soočanju z globalnimi izzivi, kot je bilo nazadnje na primer v Libiji in še vedno poteka v Afganistanu, na Kosovu, Balkanu in Afriškem rogu. Gordon je zagotovil med drugim, da ni nobenih razlogov za ugibanja o skorajšnjem umiku ZDA ali zveze Nato s Kosova, še posebej ne zaradi zadnjih napetosti. Letos umika zanesljivo ne bo.

Gordon: Nato bo ostal zavezništvo z jedrskim orožjem, dokler bo na svetu takšno orožje obstajalo

Glede odnosov z Rusijo bi si Gordon želel več napredka v pogajanjih glede protiraketne obrambe in je ponovil, da ta ni usmerjena proti Rusiji. Sicer pa bodo ZDA šle naprej s tem ščitom ne glede na pomisleke Rusije, ker grožnja širitve balističnih izstrelkov narašča.

Evropski pristop do protiraketnega ščita se bo nadaljeval z zmogljivostmi na Poljskem in v Romuniji, radarjem v Turčiji in sistemom za zračni nadzor in opozarjanje (awacs) na rušilcih v Španiji. Ameriško sodelovanje z Evropo pa se bo nadaljevalo z utrjevanjem zmogljivosti posebnih enot in letalskim oddelkom na Poljskem.

Na vprašanje o taktičnem jedrskem orožju v Evropi je Gordon odgovoril: "Nato bo ostal zavezništvo z jedrskim orožjem, dokler bo na svetu takšno orožje obstajalo." Vprašanje pa je količina orožja, kar bo predmet pogajanj z zavezniki in z Rusijo.

Gordon je spomnil, da bo letošnji vrh zveze Nato maja v Chicagu, kjer bodo pregledali napredek pri izvajanju novega strateškega koncepta za soočanje z izzivi 21. stoletja. Dnevnega reda še ni, vendar se bodo predvidoma osredotočili na Afganistan, zmogljivosti zveze Nato in partnerstva. S proračunskimi problemi se srečujejo vsi, zato tudi ZDA podpirajo pobudo generalnega sekretarja zavezništva Andersa Fogha Rasmussena o "pametni obrambi" oziroma boljšem izkoristku obstoječih zmogljivosti.